Mačja kuga (tudi mačja panlevkopenija, mačja parvoviroza, angl. Feline Panleukopenia) je akutna virusna bolezen mačk, za katero so značilni nenaden izbruh, depresija, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, močna dehidracija in visoka smrtnost.
Povzročitelj je mačji parvovirus (FPV), ki je soroden pasjemu parvovirusu (CPV), povzročitelju parvoviroze pri psih. FPV se ne prenaša na pse, lahko pa pasji parvovirus povzroči bolezen pri mački. Po izsledkih neke študije naj bi bil CPV odgovoren za 10% parvovirusnih okužb pri mačkah.
Virus se prenaša med mačkami z direktnim kontaktom, preko okuženih izločkov, s stikom prek okužene hrane, vode, posode in drugih predmetov, lahko pa ga prenese tudi človek na obleki, čevljih…
KLINIČNA SLIKA:
Starejše mačke večinoma ne kažejo kliničnih znakov, medtem ko mlade, necepljene muce do pol leta starosti virus močno prizadene. Inkubacijska doba (čas od okužbe do izbruha bolezni) je 10-14 dni, v akutni obliki pa le nekaj dni. Virus napada celice, ki se hitro delijo in tako poškoduje celice prebavnega trakta, kostnega mozga, limfatičnega tkiva in celice rastočega zarodka v maternici.
Znaki, ki se pojavijo so povišana telesna temperatura (v začetku nad 40°C), apatičnost, neješčnost, bruhanje, smrdeča in lahko krvava driska ter huda dehidracija, veterinar pa v krvi ugotovi močno znižanje belih krvnih celic.
Breje mačke, ki se okužijo z virusom navadno abortirajo ali skotijo prizadete mucke z okvarami na možganih.
Zaradi omenjenih simptomov nastopi močna dehidracija živali, obolela mačka se drži zelo klavrno, zgrbljeno. Karakterističen znak bolezni je, ko mačke žejne držijo glavo nad skodelico z vodo, vendar ne morejo piti.
Seveda je prisotna popolna neješčnost živali, lahko pride tudi do živčnih znakov v obliki krčev, tremorja in podobno.
Slika 1: Apatična mačka
VIR
vir:http://alyssaplanet.wordpress.com/tag/apathy/
TERAPIJA:
Zdravljenje temelji na podporni terapiji, saj proti samemu virusu ni zdravila. Uporabimo infuzije za nadomeščanje izgubljene tekočine, sredstva proti bruhanju in driski, antibiotike za preprečevanje sekundarnih okužb in vitamine. Kljub zdravljenju je bolezen pogosto smrtna, sploh pri mladih muckah, tiste, ki pa jo prebolijo, postanejo dosmrtno imune.
Slika 2: Mačka z Mačjo kugo
VIR
vir:http://www.mucek.si/macja-kuga-panleukopenija/
Iz lastnih izkušenj pa tudi zaradi pričanj veterinarjev lahko povem, da je prognoza za žival okuženo z mačjo kugo zelo slaba. Poleg tega je mačja kuga tudi velik riziko za samo ambulanto. Žival mora biti v karanteni, osebje, ki se z živaljo srečuje pa mora paziti da virusa ne raznosi po ambulanti, ali v okolico. Zato se osebje zaščiti z zaščitnimi kombinezoni (skafandri) za enkratno uporabo, obujkami, ter rokavicami. Po tem ko zapusti karanteno se mora stuširati skafander, ostalo zaščitno opremo in vse stvari, ki so prišle v stik z bolno živaljo odvreči v posebni zabojnik, ter se preobleči v čista oblačila.
Najenostavnejša in najučinkovitejša zaščita mačk pred parvovirozo je cepljenje. Mladički imajo maternalna protitelesa nekje do 8. ali 10. tedna starosti, zato jih prvič cepimo pri 8. tednih, cepljenje ponovimo čez en mesec, nato pa zaščito vzdržujemo z vakcinacijo enkrat letno.
Za DZVP spisala Patricija Štainer
Povzročitelj je mačji parvovirus (FPV), ki je soroden pasjemu parvovirusu (CPV), povzročitelju parvoviroze pri psih. FPV se ne prenaša na pse, lahko pa pasji parvovirus povzroči bolezen pri mački. Po izsledkih neke študije naj bi bil CPV odgovoren za 10% parvovirusnih okužb pri mačkah.
Virus se prenaša med mačkami z direktnim kontaktom, preko okuženih izločkov, s stikom prek okužene hrane, vode, posode in drugih predmetov, lahko pa ga prenese tudi človek na obleki, čevljih…
KLINIČNA SLIKA:
Starejše mačke večinoma ne kažejo kliničnih znakov, medtem ko mlade, necepljene muce do pol leta starosti virus močno prizadene. Inkubacijska doba (čas od okužbe do izbruha bolezni) je 10-14 dni, v akutni obliki pa le nekaj dni. Virus napada celice, ki se hitro delijo in tako poškoduje celice prebavnega trakta, kostnega mozga, limfatičnega tkiva in celice rastočega zarodka v maternici.
Znaki, ki se pojavijo so povišana telesna temperatura (v začetku nad 40°C), apatičnost, neješčnost, bruhanje, smrdeča in lahko krvava driska ter huda dehidracija, veterinar pa v krvi ugotovi močno znižanje belih krvnih celic.
Breje mačke, ki se okužijo z virusom navadno abortirajo ali skotijo prizadete mucke z okvarami na možganih.
Zaradi omenjenih simptomov nastopi močna dehidracija živali, obolela mačka se drži zelo klavrno, zgrbljeno. Karakterističen znak bolezni je, ko mačke žejne držijo glavo nad skodelico z vodo, vendar ne morejo piti.
Seveda je prisotna popolna neješčnost živali, lahko pride tudi do živčnih znakov v obliki krčev, tremorja in podobno.
Slika 1: Apatična mačka
VIR
vir:http://alyssaplanet.wordpress.com/tag/apathy/
TERAPIJA:
Zdravljenje temelji na podporni terapiji, saj proti samemu virusu ni zdravila. Uporabimo infuzije za nadomeščanje izgubljene tekočine, sredstva proti bruhanju in driski, antibiotike za preprečevanje sekundarnih okužb in vitamine. Kljub zdravljenju je bolezen pogosto smrtna, sploh pri mladih muckah, tiste, ki pa jo prebolijo, postanejo dosmrtno imune.
Slika 2: Mačka z Mačjo kugo
VIR
vir:http://www.mucek.si/macja-kuga-panleukopenija/
Iz lastnih izkušenj pa tudi zaradi pričanj veterinarjev lahko povem, da je prognoza za žival okuženo z mačjo kugo zelo slaba. Poleg tega je mačja kuga tudi velik riziko za samo ambulanto. Žival mora biti v karanteni, osebje, ki se z živaljo srečuje pa mora paziti da virusa ne raznosi po ambulanti, ali v okolico. Zato se osebje zaščiti z zaščitnimi kombinezoni (skafandri) za enkratno uporabo, obujkami, ter rokavicami. Po tem ko zapusti karanteno se mora stuširati skafander, ostalo zaščitno opremo in vse stvari, ki so prišle v stik z bolno živaljo odvreči v posebni zabojnik, ter se preobleči v čista oblačila.
Najenostavnejša in najučinkovitejša zaščita mačk pred parvovirozo je cepljenje. Mladički imajo maternalna protitelesa nekje do 8. ali 10. tedna starosti, zato jih prvič cepimo pri 8. tednih, cepljenje ponovimo čez en mesec, nato pa zaščito vzdržujemo z vakcinacijo enkrat letno.
Za DZVP spisala Patricija Štainer
ČLANEK JE AVTORSKO ZAŠČITEN!
Nazadnje urejal/a Anubis Ned 19 Okt - 17:55:48; skupaj popravljeno 1 krat
