Dilatacija želodca s torzijo je vedno zelo resno stanje, ki ogroža življenje živali. Potek bolezni je zelo hiter in se pogosto konča s smrtjo psa, če mu ne nudimo pomoči.
vir:http://www.platinum-natural.com.mt/content/platinum-benefits
Pri psih gre večinoma za kronično dilatacijo želodca, akutna dilatacija pa se pojavlja skoraj izključno s torzijo želodca. Med najpogostejše vzroke kronične dilatacije sodi prepogosto in preobilno hranjenje živali. Za mladiče je značilno, da jedo brez pravega občutka za sitost, tako da se želodec preobremeni in zelo razširi. Pri starejših psih je vzrok tej bolezni požiranje zraka (aerophagia), ki je značilno zlasti za brahiocefalične pasme psov.
Pri dilataciji (razširitvi) se želodec napolni z zrakom in pritiska na ostale organe v trebušni votlini. Pritiska tudi na trebušno prepono, kar psu otežuje dihanje. Tako napihnjen želodec stisne žile v trebuhu, kar preprečuje vračanje krvi v srce. Želodec napolnjen z zrakom se tudi hitro zasuče okoli svoje osi (torzija), s tem se prekine dotok krvi in želodec začne odmirati. V zasuk je včasih zajeta tudi vranica, prekinjen je krvni obtok vranice, ki se močno poveča in prav tako začne odmirati. Porušena je celotna preskrba s krvjo in stanje živali se začne hitro slabšati.
KLINIČNA SLIKA:
Najbolj očiten znak dilatacije želodca pri psu je napihnjen trebuh. Pes pogosto poskuša bruhati, vendar izbruha zelo malo ali nič. Lastnik opazi, da je pes nemiren, prestrašen, se slini, kaže znake močne bolečine v trebuhu in hitro, plitko diha.
Če poleg dilatacije nastopi še torzija, kar pomeni, da se želodec zasuče za 90 do 360°C, postanejo sluznice psa blede, pulz pa je hiter in šibek, saj je žival v šoku. Takšno stanje se vedno konča s smrtjo, če živali ne nudimo takojšnje veterinarske pomoči.
vir:http://speakingforspot.com/blog/2010/07/01/gastric-torsion-a-horribly-unhealthy-kind-of-twist/
TERAPIJA:
S punkcijo ali sondiranjem psu olajšamo dihanje, saj se zmanjša pritisk na trebušno predpono. Pomembna je tudi terapija šoka z nadomeščanjem tekočin. Ko veterinar psa stabilizira, opravi rentgensko slikanje, da se prepriča o prisotnosti torzije. V primeru, da gre za torzijo, psa operiramo, želodec namestimo v pravilen položaj in ga prišijemo na trebušno steno (gastropeksija). Žal je včasih tudi ob pravilnem in hitrem ukrepanju prognoza živali dokaj slaba.
vir:http://www.sundaybrunchdress.com/munch-and-the-case-of-gastric-torsion/
PREVENTIVA:
Za zmanjšanje tveganja za pojav dilatacije želodca s torzijo lahko nekaj naredijo tudi lastniki psov. Pse velikih pasem, ki so predisponirane za pojav te bolezni, naj ne bi hranili samo enkrat na dan, ampak večkrat, in sicer iz posode, ki je postavljena na tla in ne na kakšna višja mesta. Voda naj ne bo na razpolago takoj po hranjenju, prav tako se izogibajmo večjim aktivnostim s psom eno uro pred in dve uri po hranjenju. Morebitne spremembe hrane naj bodo postopne. Med jedjo pa zagotovimo psu mir, da preprečimo hlastanje hrane.
Za DZVP spisala Patricija Štainer - november 2014
vir:http://www.platinum-natural.com.mt/content/platinum-benefits
Pri psih gre večinoma za kronično dilatacijo želodca, akutna dilatacija pa se pojavlja skoraj izključno s torzijo želodca. Med najpogostejše vzroke kronične dilatacije sodi prepogosto in preobilno hranjenje živali. Za mladiče je značilno, da jedo brez pravega občutka za sitost, tako da se želodec preobremeni in zelo razširi. Pri starejših psih je vzrok tej bolezni požiranje zraka (aerophagia), ki je značilno zlasti za brahiocefalične pasme psov.
Pri dilataciji (razširitvi) se želodec napolni z zrakom in pritiska na ostale organe v trebušni votlini. Pritiska tudi na trebušno prepono, kar psu otežuje dihanje. Tako napihnjen želodec stisne žile v trebuhu, kar preprečuje vračanje krvi v srce. Želodec napolnjen z zrakom se tudi hitro zasuče okoli svoje osi (torzija), s tem se prekine dotok krvi in želodec začne odmirati. V zasuk je včasih zajeta tudi vranica, prekinjen je krvni obtok vranice, ki se močno poveča in prav tako začne odmirati. Porušena je celotna preskrba s krvjo in stanje živali se začne hitro slabšati.
KLINIČNA SLIKA:
Najbolj očiten znak dilatacije želodca pri psu je napihnjen trebuh. Pes pogosto poskuša bruhati, vendar izbruha zelo malo ali nič. Lastnik opazi, da je pes nemiren, prestrašen, se slini, kaže znake močne bolečine v trebuhu in hitro, plitko diha.
Če poleg dilatacije nastopi še torzija, kar pomeni, da se želodec zasuče za 90 do 360°C, postanejo sluznice psa blede, pulz pa je hiter in šibek, saj je žival v šoku. Takšno stanje se vedno konča s smrtjo, če živali ne nudimo takojšnje veterinarske pomoči.
vir:http://speakingforspot.com/blog/2010/07/01/gastric-torsion-a-horribly-unhealthy-kind-of-twist/
TERAPIJA:
S punkcijo ali sondiranjem psu olajšamo dihanje, saj se zmanjša pritisk na trebušno predpono. Pomembna je tudi terapija šoka z nadomeščanjem tekočin. Ko veterinar psa stabilizira, opravi rentgensko slikanje, da se prepriča o prisotnosti torzije. V primeru, da gre za torzijo, psa operiramo, želodec namestimo v pravilen položaj in ga prišijemo na trebušno steno (gastropeksija). Žal je včasih tudi ob pravilnem in hitrem ukrepanju prognoza živali dokaj slaba.
vir:http://www.sundaybrunchdress.com/munch-and-the-case-of-gastric-torsion/
PREVENTIVA:
Za zmanjšanje tveganja za pojav dilatacije želodca s torzijo lahko nekaj naredijo tudi lastniki psov. Pse velikih pasem, ki so predisponirane za pojav te bolezni, naj ne bi hranili samo enkrat na dan, ampak večkrat, in sicer iz posode, ki je postavljena na tla in ne na kakšna višja mesta. Voda naj ne bo na razpolago takoj po hranjenju, prav tako se izogibajmo večjim aktivnostim s psom eno uro pred in dve uri po hranjenju. Morebitne spremembe hrane naj bodo postopne. Med jedjo pa zagotovimo psu mir, da preprečimo hlastanje hrane.
Za DZVP spisala Patricija Štainer - november 2014
ČLANEK JE AVTORSKO ZAŠČITEN!
