"Je glivično obolenje na koži in dlaki, ki ga povzroča Microsporum canis. Glivica najpogosteje prizadene mačke. Obolenje je zelo nalezljivo in je zoonoza. Glivica napada roževinasti sloj kože in dlačne mešičke. Iz invandiranega mesta se širi na zdravo kožo, kar pomeni, da se na koži pojavijo spremembe, ki so velike kot kovanec, rdeče barve, dlaka pa zgleda odlomljeno in koža se lušči. Obolela mesta na koži po navadi za živali niso srbeča. Mikrosporijo ugotavljam s Woodovo svetilko in mikroskopsko preiskavo v laboratoriju."
Iz raziskovalne naloge "poznavanje in uporaba antiparazitikov pri psih in mačkah"; letnik 2014; avtorici: Patricija Štainer in Brina Aravs
Slika 1: Microsporium canis
Vir:http://www.asm.org/division/c/fungi.htm
Mikrosporija je kožna bolezen, ki jo povzročajo glivice, med katerimi je najpomembnejša vrsta Microsporum canis. Res je, da mikrosporijo največkrat prenašajo mačke, vendar tudi psi, govedo, konji, ovce in koze, morski prašički, ljudje itd.
Eden pomembnejših dejavnikov pri prenosu bolezni je okolje - torej tam, kjer se živali srečujejo. Zatorej so zunanje mačke oziroma prostoživeče mačke in lastniške mačke, ki imajo možnost zunanjega izhoda, tako bolj izpostavljene mikrosporiji. Enako velja za pse, ki so izključno zunanji.
Lastniki kosmatincev, ki so diagnosticirani s tem obolenjem, so po naših izkušnjah zaradi nepoznavanja obolenja in pomanjkanja uporabnih informacij pogosto zelo prestrašeni in morda pomislijo tudi na evtanazijo živali.
Dermatofiti potrebujejo oziroma uspevajo s pomočjo keratina, snovi, ki jo najdemo v krempljih, dlaki, peresih, koži ipd. Znaki okužbe se večinoma pojavijo na koži in dlaki, redkeje na krempljih in nohtih. Okuženo mesto je najpogosteje v obliki lišaja brez dlak ali pa so dlake na prizadetem mestu polomljene.
Tipično se mikrosporija pokaže v obliki pravilnega kroga, znotraj katerega dlaka odpade, prizadeto mesto je pordelo, koža je lahko rahlo luskasta, vnetje pa lahko povzroča tudi srbečico. Pri živalih se lišaji večinoma pojavijo na ušesih, tačkah, repu in glavi, predvsem pri mačjih mladičih obolenje opazimo na tačkah in glavi, saj na teh mestih prihajajo v stik z okuženo mamo, ko sesajo mleko.
Prenos se izvrši preko neposrednega kontakta z okuženim osebkom oziroma okuženimi predmeti (oblačila, čevlji, odpadla dlaka, predmeti za nego kožuha, mačja stranišča, transporterji, ovratnice, pohištvo itd.)
V primeru suma na mikrosporijo je pomembno omejiti gibanje okuženih živali. Bolezen veterinar diagnosticira na podlagi pregleda živali z Woodovo lučjo. Žarišča v zatemnjenem prostoru pod W. lučjo fluorescirajo zelenkasto. Ker pa vsi sevi ne fluorescirajo, je za potrditev oz. ovržbo suma na mikrosporijo potrebno vzeti tudi vzorec dlak obolele živali.
Slika 2: Mikrosporija pod Woodovo svetilko
Vir:http://imgarcade.com/1/microsporum-canis-woods-lamp/
Zdravimo sistemsko s tabletami, lokalno pa z lokalnimi antimikotičnimi preparati. Sistemsko in lokalno zdravljenje je potrebno še 2-4 tedne po prenehanju kliničnih znakov oz. po negativnih mikoloških izvidih. Zdravljenje lahko traja 1-3 mesece.
Avtorica: Patricija Štainer
Viri:
Iz raziskovalne naloge "poznavanje in uporaba antiparazitikov pri psih in mačkah"; letnik 2014; avtorici: Patricija Štainer in Brina Aravs
Slika 1: Microsporium canis
Vir:http://www.asm.org/division/c/fungi.htm
Mikrosporija je kožna bolezen, ki jo povzročajo glivice, med katerimi je najpomembnejša vrsta Microsporum canis. Res je, da mikrosporijo največkrat prenašajo mačke, vendar tudi psi, govedo, konji, ovce in koze, morski prašički, ljudje itd.
Eden pomembnejših dejavnikov pri prenosu bolezni je okolje - torej tam, kjer se živali srečujejo. Zatorej so zunanje mačke oziroma prostoživeče mačke in lastniške mačke, ki imajo možnost zunanjega izhoda, tako bolj izpostavljene mikrosporiji. Enako velja za pse, ki so izključno zunanji.
Lastniki kosmatincev, ki so diagnosticirani s tem obolenjem, so po naših izkušnjah zaradi nepoznavanja obolenja in pomanjkanja uporabnih informacij pogosto zelo prestrašeni in morda pomislijo tudi na evtanazijo živali.
Dermatofiti potrebujejo oziroma uspevajo s pomočjo keratina, snovi, ki jo najdemo v krempljih, dlaki, peresih, koži ipd. Znaki okužbe se večinoma pojavijo na koži in dlaki, redkeje na krempljih in nohtih. Okuženo mesto je najpogosteje v obliki lišaja brez dlak ali pa so dlake na prizadetem mestu polomljene.
Tipično se mikrosporija pokaže v obliki pravilnega kroga, znotraj katerega dlaka odpade, prizadeto mesto je pordelo, koža je lahko rahlo luskasta, vnetje pa lahko povzroča tudi srbečico. Pri živalih se lišaji večinoma pojavijo na ušesih, tačkah, repu in glavi, predvsem pri mačjih mladičih obolenje opazimo na tačkah in glavi, saj na teh mestih prihajajo v stik z okuženo mamo, ko sesajo mleko.
Prenos se izvrši preko neposrednega kontakta z okuženim osebkom oziroma okuženimi predmeti (oblačila, čevlji, odpadla dlaka, predmeti za nego kožuha, mačja stranišča, transporterji, ovratnice, pohištvo itd.)
V primeru suma na mikrosporijo je pomembno omejiti gibanje okuženih živali. Bolezen veterinar diagnosticira na podlagi pregleda živali z Woodovo lučjo. Žarišča v zatemnjenem prostoru pod W. lučjo fluorescirajo zelenkasto. Ker pa vsi sevi ne fluorescirajo, je za potrditev oz. ovržbo suma na mikrosporijo potrebno vzeti tudi vzorec dlak obolele živali.
Slika 2: Mikrosporija pod Woodovo svetilko
Vir:http://imgarcade.com/1/microsporum-canis-woods-lamp/
Zdravimo sistemsko s tabletami, lokalno pa z lokalnimi antimikotičnimi preparati. Sistemsko in lokalno zdravljenje je potrebno še 2-4 tedne po prenehanju kliničnih znakov oz. po negativnih mikoloških izvidih. Zdravljenje lahko traja 1-3 mesece.
Avtorica: Patricija Štainer
Viri:
- raziskovalna naloga "poznavanje in uporaba antiparazitikov pri psih in mačkah"; letnik 2014; avtorici: Patricija Štainer in Brina Aravs
- http://www.dzzz.si/sl/mikrosporija.html
- http://www.klinikaloka.com/mikrosporija-klinika-loka.html