PES NE SODI NA VERIGO!
image upload no size limit
Če se bomo odločili, da bo naš pes živel zunaj, se moramo predvsem vedno veliko ukvarjati z njim. Morda celo več kot s tistim, ki živi v stanovanju. Ljudje namreč velikokrat zelo zmotno mislijo, da je pes, ki lahko prosto teka po ogromnem vrtu, srečen. Pa ni. Pes je srečen, ko je v družbi svojih skrbnikov, v družbi ljudi. Žal pa je še vedno preveč psov obsojenih na življenje na verigi ali na njivi.
Pri psu, ki živi na dvorišču ali vrtu, moramo prav tako kot pri "hišnem psu" upoštevati, da rabi zatočišče, kamor se bo lahko vedno umaknil in kjer si bo lahko odpočil. Zato mu moramo urediti prostor, na katerem se bo počutil varno in kjer bo brez možnosti za kakršnekoli poškodbe čakal na svoje skrbnike.
Postavimo mu lahko uto, ali pa uredimo pesjak (z ograjo ograjen prostor), v katerem naj bo tudi hiška. Ta naj bo dovolj velika za odraslega psa. V njej se mora brez težav obračati, ležati in stati. Zato je pomembno, da že pri mladičku upoštevamo, v kako velikega psa bo zrasel. Uta naj bo tudi zaščitena pred vetrom, mrazom in vročino ter vsemi drugimi vremenskimi pojavi. Dobro je, da ima snemljivo streho, saj jo bomo tako lažje očistili. Vanjo pa položimo še udobno in toplo odejo. Vhod v pasje bivališče ne sme biti na sredini. Naj bo raje ob strani in ima pes možnost, da se skrije v zavetje. Uta mora biti tudi izolirana in vsaj za 30 centimetrov dvignjena od tal, tako da vanjo ne pride vlaga. Hišico za našega kosmatinca lahko naredimo sami, lahko pa jo tudi kupimo. Na trgu imamo namreč ogromno pasjih ut iz različnih materialov, različnih oblik in velikosti.
Uživanje na vrtu?
Veliko psov uživa v prostem tekanju po velikem ograjenem vrtu. Vendar pa to nikakor ne nadomesti sprehodov in preživljanja časa s skrbnikom. Preveč ljudi namreč še vedno misli, da so s tem, ko so psu omogočili življenje v velikem, z lepo zeleno travico poraslem vrtu, naredili za psa več, kot si lahko ta želi. Pa ni res. Pes, ki ima na voljo hektarje zemlje za neomejeno gibanje, bi le-te takoj zamenjal za sprehod ali igro s svojim skrbnikom! Zato je pomembno, da se s psom ukvarjamo večkrat na dan! Le tako se ne bo počutil osamljeno in ne bo razvil oblik nezaželenega vedenja, ki nam ne bodo všeč in jih bomo zelo dolgo odpravljali!
Fizično in psihično mučenje
Vse več kinologov je prepričanih, da si ljudje, ki za privez uporabljajo verigo, psa sploh ne zaslužijo. Za mnoge je namreč to psihično in fizično mučenje psa. Med tem, ko so nekatere evropske države privezovanje psov na verigo že prepovedale, v Sloveniji temu še ne sledimo. Prepovedano je le privezovanje mladičkov in brejih psic. Žal so v ostalih primerih verige še vedno dovoljene, njihovo dolžino, težo in obliko (tako kot druge dolžnosti skrbnika pri urejanju primernih bivanjskih pogojev) pa določa Pravilnik o zaščiti hišnih živali. Na srečo pa je vse več pasjih skrbnikov dovolj osveščenih, da za pse vse boljše skrbijo.
Prav tako je popolnoma neprimerno, da psi živijo na njivah. Takšnih psov, ki večino časa preživijo sami, proč od ljudi, pri nas žal največ najdemo v Slovenski Istri. In tudi, če jih kdo pride pogledat vsak dan, to za psa ni lepo življenje. Ti ljudje se namreč ne zavedajo, da psi obožujejo družbo in so v izolaciji nesrečni.
Avtor: Tina Lekan (inštruktorica šolanja v KD Obala z licenco Kinološke zveze Slovenije)
Foto: arhiv Pes moj prijatelj
VIR
http://www.pesmojprijatelj.si/clanek/pes-veriga
image upload no size limit
Če se bomo odločili, da bo naš pes živel zunaj, se moramo predvsem vedno veliko ukvarjati z njim. Morda celo več kot s tistim, ki živi v stanovanju. Ljudje namreč velikokrat zelo zmotno mislijo, da je pes, ki lahko prosto teka po ogromnem vrtu, srečen. Pa ni. Pes je srečen, ko je v družbi svojih skrbnikov, v družbi ljudi. Žal pa je še vedno preveč psov obsojenih na življenje na verigi ali na njivi.
Pri psu, ki živi na dvorišču ali vrtu, moramo prav tako kot pri "hišnem psu" upoštevati, da rabi zatočišče, kamor se bo lahko vedno umaknil in kjer si bo lahko odpočil. Zato mu moramo urediti prostor, na katerem se bo počutil varno in kjer bo brez možnosti za kakršnekoli poškodbe čakal na svoje skrbnike.
Postavimo mu lahko uto, ali pa uredimo pesjak (z ograjo ograjen prostor), v katerem naj bo tudi hiška. Ta naj bo dovolj velika za odraslega psa. V njej se mora brez težav obračati, ležati in stati. Zato je pomembno, da že pri mladičku upoštevamo, v kako velikega psa bo zrasel. Uta naj bo tudi zaščitena pred vetrom, mrazom in vročino ter vsemi drugimi vremenskimi pojavi. Dobro je, da ima snemljivo streho, saj jo bomo tako lažje očistili. Vanjo pa položimo še udobno in toplo odejo. Vhod v pasje bivališče ne sme biti na sredini. Naj bo raje ob strani in ima pes možnost, da se skrije v zavetje. Uta mora biti tudi izolirana in vsaj za 30 centimetrov dvignjena od tal, tako da vanjo ne pride vlaga. Hišico za našega kosmatinca lahko naredimo sami, lahko pa jo tudi kupimo. Na trgu imamo namreč ogromno pasjih ut iz različnih materialov, različnih oblik in velikosti.
Uživanje na vrtu?
Veliko psov uživa v prostem tekanju po velikem ograjenem vrtu. Vendar pa to nikakor ne nadomesti sprehodov in preživljanja časa s skrbnikom. Preveč ljudi namreč še vedno misli, da so s tem, ko so psu omogočili življenje v velikem, z lepo zeleno travico poraslem vrtu, naredili za psa več, kot si lahko ta želi. Pa ni res. Pes, ki ima na voljo hektarje zemlje za neomejeno gibanje, bi le-te takoj zamenjal za sprehod ali igro s svojim skrbnikom! Zato je pomembno, da se s psom ukvarjamo večkrat na dan! Le tako se ne bo počutil osamljeno in ne bo razvil oblik nezaželenega vedenja, ki nam ne bodo všeč in jih bomo zelo dolgo odpravljali!
Fizično in psihično mučenje
Vse več kinologov je prepričanih, da si ljudje, ki za privez uporabljajo verigo, psa sploh ne zaslužijo. Za mnoge je namreč to psihično in fizično mučenje psa. Med tem, ko so nekatere evropske države privezovanje psov na verigo že prepovedale, v Sloveniji temu še ne sledimo. Prepovedano je le privezovanje mladičkov in brejih psic. Žal so v ostalih primerih verige še vedno dovoljene, njihovo dolžino, težo in obliko (tako kot druge dolžnosti skrbnika pri urejanju primernih bivanjskih pogojev) pa določa Pravilnik o zaščiti hišnih živali. Na srečo pa je vse več pasjih skrbnikov dovolj osveščenih, da za pse vse boljše skrbijo.
Prav tako je popolnoma neprimerno, da psi živijo na njivah. Takšnih psov, ki večino časa preživijo sami, proč od ljudi, pri nas žal največ najdemo v Slovenski Istri. In tudi, če jih kdo pride pogledat vsak dan, to za psa ni lepo življenje. Ti ljudje se namreč ne zavedajo, da psi obožujejo družbo in so v izolaciji nesrečni.
Avtor: Tina Lekan (inštruktorica šolanja v KD Obala z licenco Kinološke zveze Slovenije)
Foto: arhiv Pes moj prijatelj
VIR
http://www.pesmojprijatelj.si/clanek/pes-veriga