Steklina je smrtno nevarna virusna bolezen osrednjega živčevja toplokrvnih živali in človeka. V Sloveniji sicer stekline pri ljudeh ne poznamo že več kot pet desetletij, vendar prisotnost virusa pri živalih predstavlja stalno ogroženost tudi za ljudi.
Steklina v Sloveniji
Med letoma 1946 in 1950 je v Sloveniji zaradi stekline umrlo 13 oseb. Od leta 1950 do 1973 stekline v Sloveniji ni bilo. Leta 1973 se je pojavila prva stekla lisica v Prekmurju, do leta 1988 se je steklina razširila na vso državo. S tem letom so veterinarji pričeli s cepljenjem lisic na najbolj ogroženih področjih in ga z letom 1995 razširili na celotno ozemlje Slovenije. Število ugotovljenih steklih živali je s 30 % pred cepljenjem padlo z letom 1998 na 1 %. Značilna pa so ciklična nihanja v pojavljanju okuženih živali. Kljub stalni prisotnosti virusa stekline pri živalih, pa od l. 1950 ljudje v Sloveniji niso zbolevali.
Kdo jo prenaša?
Glede na izvor okužbe ločimo:
• Gozdno (silvatično) steklino, ki jo prenašajo divje živali, v našem okolju zlasti lisice, pogosto pa tudi srnjad, kune, divje svinje,... ;
• mestno (urbano) steklino, ker jo prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke. Okužijo pa se lahko tudi druge: govedo, konji, ovce, zajci, svinje, zelo redko perutnina.
Okužimo se lahko
• z ugrizom okužene ali stekle živali,
• pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic (oči, usta, nos) s slino okužene ali stekle živali,
• preko opraskanine,
• preko sluznice dihal v votlinah s številnimi okuženimi netopirji,
• pri laboratorijskem delu.
Kako poteka okužba?
Okužena žival izloča virus stekline s slino že nekaj dni pred začetkom bolezni, zato se lahko okužimo tudi od navidezno še zdrave živali. Če takšna žival ugrizne drugo žival ali človeka, virus nekaj časa (dni, tednov ali mesecev) na mestu poškodbe obmiruje. Nato potuje po perifernih živcih v možgane, kjer povzroči poškodbo živčnih celic. Po določenem času se virus vrne na periferijo in se nekaj dni pred smrtjo pojavi v slini.
Po okužbi z virusom stekline preteče do pojava bolezni pri živali 10-60 dni, lahko pa tudi več. Bolezen traja 1-7 dni in se konča s smrtjo.
Kakšni so znaki stekline pri živali?
GOZDNE ŽIVALI so plahe in se izogibajo človeka in naseljenih krajev. Stekla žival pa izgubi plahost, sredi dneva se lahko pojavi v naselju, je napadalna, zaradi paralize okončin se težje premika (najprej se pojavi paraliza zadnjih okončin), zaradi težav pri požiranju se pretirano slini, iz ust ji visi jezik, lahko zavijajoče laja.
Pri DOMAČI ŽIVALI posumimo na steklino, če naglo spremeni svoje vsakdanje obnašanje. Postane lahko napadalna, nemirna ali pa pretirano umirjena. Žival izgubi apetit in besno grize ali požira različne predmete, kot so les, kamenje. Prav tako se prične pretirano sliniti, ima naježeno dlako, pojavljati se pričnejo paralize mišic okončin.
Kaj je dolžan lastnik živali, ki je povzročila poškodbo?
• Živali ne sme odtujiti ali ubiti!
• Zaradi suma na steklino mora takoj obvestiti veterinarja, ki bo opravil nadzor živali, ne glede na to ali je cepljena proti steklini ali ne.
• Če žival izgine, mora takoj obvestiti antirabično ambulanto območnega zavoda za zdravstveno varstvo.
• Truplo ubite ali poginule živali mora takoj odpeljati na veterinarsko postajo ali poklicati veterinarja. Veterinar glavo živali pošlje na preiskavo, ki ovrže ali potrdi sum na steklino.
Kdaj moramo cepiti psa proti steklini
Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cepljenje) v starosti od 12 do 16 tednov.
(Najpozneje ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni in vpisani v centralni register psov.
Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmakih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporabijo cepiva, ki zagotavljajo imunost več kot eno leto. Vsa nadaljnja cepljenja se opravijo v skladu z navodili proizvajalca cepiva.
Kdaj je nujno cepljenje proti steklini pri ljudeh?
Cepljenje proti steklini morate opraviti takoj:
• ko vas je poškodovala divja, nepoznana ali domača žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo (pobegnila, poginila ali ubita in zakopana);
• če veterinar pri živali opazi znake stekline ali potrdi steklino na podlagi preiskave možgan mrtve živali;
• pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic z nastavljenimi vabami za lisice.
O nujnosti cepljenja se odloči zdravnik v antirabični ambulanti. Cepljenje je varno in učinkovito. Za popolno zaščito so potrebne štiri doze cepiva.
Preventivno cepljenje je obvezno za vse osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom stekline - veterinarji, lovski čuvaji, gozdarji, preparatorji, laboratorijski delavci. Priporočljivo pa je, da se pred steklino zaščitijo tudi osebe, ki potujejo v dežele, kjer je velika nevarnost tega obolenja.
Priporočljivo pa je, da se v ambulanti za potnike pred steklino zaščitijo tudi osebe, ki potujejo v dežele, kjer je velika nevarnost tega obolenja.
viri:
http://www.zdravinapot.si/druga-zdravstvena-tveganja/piki-in-ugrizi-zivali/ugrizi-
zivali/steklina
http://www.uradni-list.si/1/content?id=115144
Za DZVP spisala Kristina Dolinar Pavlič - oktober 2014
Steklina v Sloveniji
Med letoma 1946 in 1950 je v Sloveniji zaradi stekline umrlo 13 oseb. Od leta 1950 do 1973 stekline v Sloveniji ni bilo. Leta 1973 se je pojavila prva stekla lisica v Prekmurju, do leta 1988 se je steklina razširila na vso državo. S tem letom so veterinarji pričeli s cepljenjem lisic na najbolj ogroženih področjih in ga z letom 1995 razširili na celotno ozemlje Slovenije. Število ugotovljenih steklih živali je s 30 % pred cepljenjem padlo z letom 1998 na 1 %. Značilna pa so ciklična nihanja v pojavljanju okuženih živali. Kljub stalni prisotnosti virusa stekline pri živalih, pa od l. 1950 ljudje v Sloveniji niso zbolevali.
Kdo jo prenaša?
Glede na izvor okužbe ločimo:
• Gozdno (silvatično) steklino, ki jo prenašajo divje živali, v našem okolju zlasti lisice, pogosto pa tudi srnjad, kune, divje svinje,... ;
• mestno (urbano) steklino, ker jo prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke. Okužijo pa se lahko tudi druge: govedo, konji, ovce, zajci, svinje, zelo redko perutnina.
Okužimo se lahko
• z ugrizom okužene ali stekle živali,
• pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic (oči, usta, nos) s slino okužene ali stekle živali,
• preko opraskanine,
• preko sluznice dihal v votlinah s številnimi okuženimi netopirji,
• pri laboratorijskem delu.
Kako poteka okužba?
Okužena žival izloča virus stekline s slino že nekaj dni pred začetkom bolezni, zato se lahko okužimo tudi od navidezno še zdrave živali. Če takšna žival ugrizne drugo žival ali človeka, virus nekaj časa (dni, tednov ali mesecev) na mestu poškodbe obmiruje. Nato potuje po perifernih živcih v možgane, kjer povzroči poškodbo živčnih celic. Po določenem času se virus vrne na periferijo in se nekaj dni pred smrtjo pojavi v slini.
Po okužbi z virusom stekline preteče do pojava bolezni pri živali 10-60 dni, lahko pa tudi več. Bolezen traja 1-7 dni in se konča s smrtjo.
Kakšni so znaki stekline pri živali?
GOZDNE ŽIVALI so plahe in se izogibajo človeka in naseljenih krajev. Stekla žival pa izgubi plahost, sredi dneva se lahko pojavi v naselju, je napadalna, zaradi paralize okončin se težje premika (najprej se pojavi paraliza zadnjih okončin), zaradi težav pri požiranju se pretirano slini, iz ust ji visi jezik, lahko zavijajoče laja.
Pri DOMAČI ŽIVALI posumimo na steklino, če naglo spremeni svoje vsakdanje obnašanje. Postane lahko napadalna, nemirna ali pa pretirano umirjena. Žival izgubi apetit in besno grize ali požira različne predmete, kot so les, kamenje. Prav tako se prične pretirano sliniti, ima naježeno dlako, pojavljati se pričnejo paralize mišic okončin.
Kaj je dolžan lastnik živali, ki je povzročila poškodbo?
• Živali ne sme odtujiti ali ubiti!
• Zaradi suma na steklino mora takoj obvestiti veterinarja, ki bo opravil nadzor živali, ne glede na to ali je cepljena proti steklini ali ne.
• Če žival izgine, mora takoj obvestiti antirabično ambulanto območnega zavoda za zdravstveno varstvo.
• Truplo ubite ali poginule živali mora takoj odpeljati na veterinarsko postajo ali poklicati veterinarja. Veterinar glavo živali pošlje na preiskavo, ki ovrže ali potrdi sum na steklino.
Kdaj moramo cepiti psa proti steklini
Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cepljenje) v starosti od 12 do 16 tednov.
(Najpozneje ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni in vpisani v centralni register psov.
Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmakih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporabijo cepiva, ki zagotavljajo imunost več kot eno leto. Vsa nadaljnja cepljenja se opravijo v skladu z navodili proizvajalca cepiva.
Kdaj je nujno cepljenje proti steklini pri ljudeh?
Cepljenje proti steklini morate opraviti takoj:
• ko vas je poškodovala divja, nepoznana ali domača žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo (pobegnila, poginila ali ubita in zakopana);
• če veterinar pri živali opazi znake stekline ali potrdi steklino na podlagi preiskave možgan mrtve živali;
• pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic z nastavljenimi vabami za lisice.
O nujnosti cepljenja se odloči zdravnik v antirabični ambulanti. Cepljenje je varno in učinkovito. Za popolno zaščito so potrebne štiri doze cepiva.
Preventivno cepljenje je obvezno za vse osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom stekline - veterinarji, lovski čuvaji, gozdarji, preparatorji, laboratorijski delavci. Priporočljivo pa je, da se pred steklino zaščitijo tudi osebe, ki potujejo v dežele, kjer je velika nevarnost tega obolenja.
Priporočljivo pa je, da se v ambulanti za potnike pred steklino zaščitijo tudi osebe, ki potujejo v dežele, kjer je velika nevarnost tega obolenja.
viri:
http://www.zdravinapot.si/druga-zdravstvena-tveganja/piki-in-ugrizi-zivali/ugrizi-
zivali/steklina
http://www.uradni-list.si/1/content?id=115144
Za DZVP spisala Kristina Dolinar Pavlič - oktober 2014
ČLANEK JE AVTORSKO ZAŠČITEN!
