Temo sem odprla z namenom svetovanja ljudem o pravilnem sprehajanju psov na povodcih in brez povodcev, izkušnje lastnikov kako s(m)o dosegli pozornost, vodljivost, ubogljivost na sprehodu kot tudi prihajanje na klic, v razno raznih okoliščinah .
[/size][/size]
photo hosting
Rada bi posebej poudarila : NIKDAR ne obsojam psov za takšno neuravnoteženo vedenje! Vedno je lastnik tisti, ki je deležen mojega besnega ali "čudnega" pogleda. Dandanes je žal ŠE PREVEČ psov z vedenjskimi težavami, preveč psov katerrih lastniki jih nadomeščajo za lastne "otroke" in z njimi tudi tako ravnajo, z preprosto besedo - počlovečenost! Ljudje misliijo, da s tem ko psa razvajajo, ga npr. prekomerno hranijo, mu puščajo denimo preveč svobode, nekateri celo dopuščajo zaganjanje v ljudi in pse in se še smejijo ko njihov majhen pes napada mojo v tem primeru uravnoteženo psico in se čudijo, da se ne brani.
V večini primerov je kriv prav lastnik.Rada bi dodala še, da sem ZELO navdušena ko vidim vzgojenega psa majhne pasme, ker so svetovni Tako, da res nisem mnenja, da so kužki malih pasem krivi.
Težave pa kot sem napisala se pojavijo pri velikih in majhnih psih
Imam 2 psa, velikega in malega, tako izgleda tudi ko se približa človek s psom.
image hosting without account
Kajti roko na , dandanes je še vedno OGROMNO sprehajalcev psov, ki nimajo niti osnovnega "pasjega bontona" takšen primer so v naši okolici večinoma manjši psi - psi manjših pasem ( družni psi).
Vedno znova me razjezi ko sprehajam mojo psičko denimo ob cesti, in kaj se zgodi? Na skoraj vsakem vsakem vogalu, ovinku se pojavi neizkušen lastnik s psihično nestabilnim psom z razno raznimi oblikami agresivnega vedenja. Rada bi posebej povdarila : NIKDAR ne obsojam psov za takšno neuravnoteženo vedenje! Vedno je lastnik tisti, ki je deležen mojega besnega ali "čudnega" pogleda. Dandanes je žal ŠE PREVEČ psov z vedenjskimi težavami, preveč psov katerrih lastniki jih nadomeščajo za lastne "otroke" in z njimi tudi tako ravnajo, z preprosto besedo - počlovečenost! Ljudje misliijo, da s tem ko psa razvajajo, ga npr. prekomerno hranijo, mu puščajo denimo preveč svobode, nekateri celo dopuščajo zaganjanje v ljudi in pse in se še smejijo ko njihov majhen pes napada mojo v tem primeru uravnoteženo psico in se čudijo, da se ne brani. Jaz pa si mislim, da so še kako srečni lahko, da je moja psica takšna kot je, da ne "šavsne" nazaj, kar bi mimogrede lahko, a je na srečo "otroštvo" preživela v družbi drugih psov ( smo se vsak dan zbirali na travniku ali gozdu) in se tako naučila pravilnega vedenja, potrpežljivosti in nedominance.
In presneto me razjezi, ko psička hodi tik ob moji levi nogi, pa jo iz nenada napade mimoidoč mešanec ( ali pa kakšna majhna pasma) lastniki pa psu še prigovarjajo " joooj, kaj se jeziš? saj ti ne bo nič naredil. ni to ta pes, ki te je takrat napadel. saj bo šel mimo!"
Ko človek psu prigovarja samo potrjuje njegovo ( v tem primeru) negativno vedenje in tako dejansko še pripomore k temu, da se bo njegov že tako ali tako neuravnovešen pes zagnal v kakšnega drugega psa... A žal, morda takrat NE bo naletel na miroljubnega psa, temveč za psa, ki bo mimogrede ugriznil nazaj. Kdo bo pa potem glavni krivec? JA, VELIK PES, KDO PA DRUG.
Potem so pa lastniki večjih pasem krivi, da se je njihov pes v samoobrambi postavil nasproti manjšemu psu, kateri jo je "skupil" in odnesel s poškodbami, ki so lahko velike ali majhne. Odvisno od situacije in intenzivnosti ugriza, pa tudi od same pasme in posledično velikosti psa.
Največja napaka, ki jo počne človek pri majhnih psih je ravno to, da jim NE posveča dovolj pozornosti, ali pa sploh nič misleč " ah, saj je samo majhen kuža, se ga nobeden ne boji"
Ja, res je, je telesno majhen a v sebi ima prav vse lastnosti velikih psov, oz. v nekaterih primerih kakšna agresija izbruhne še hitreje pri manjših pasmah.
In ne samo to! Takšne neodgovorne lastnike lahko potem stane življenje njihovega majhnega psa ( NAJ IMA SVOBODO :-\ :-X : )
Kot že povedano VSI PSI NE BODO PRENAŠALI majhnih nevzgojenih psov, sploh psi z nižjim pragom tolerance.
Ok, to je vse kar bi želela povedati o majhnih psih.
Da ne bom "pljuvala" po samo majhnih psih, bi rada dodala, da tudi psi velikih pasem imajo ENAKE težave. No, celo hujše kadar pride do ugriza psov večjih pasem.
Največja težava pri tovrstnih psih se mi zdi osamitev bodisi v pesjaku ali kje drugje, npr. na verigi.
Psi, ki so prepuščeni dalj ( ali večino) časa samim sebi lahko oz. v veliko primerih razvijejo razno razne vedenjske težave. Psihično "močnejši" psi (samozavstnejši npr.) najpogosteje razvijejo agresijo bodisi do drugih psov ali celo ljudi. Nesamozavestni psi pa so najpogosteje nagnjeni k plahosti ali celo k stereoplahosti.
Predvsem podpiram vsakodnevno ukvarjanje s psom ( če je le možno), čim več preživetega skupnega časa, sprehodov, psihične / fizične zaposlitve...
In predvsem zgodnje in kasnejše socializacije!! Ki se začne že pri vzreditelju!
Ne podpiram zapiranje psa v pesjak po nepotrebnem, še manj za kazen ali npr. zaradi pomanjkanja časa in naveličanosti - pes ni igrača katero bi postavili v kot, ko se je naveličamo!
Glede spuščanja psa s povodca...
Grozno mi je, ko ljudje spuščajo svoje pse s povodca, ti pa ne obvladajo niti osnov ubogljivosti --> Sem! Poleg! Stoj! Sedi!
Lahko se konča tragično! Že iz stališča kadar pes zagleda drugega psa čez cesto, in ta teče k psu na cesto in ga po možnosti zbije avto. Vsak si lahko zamisli posledice - > kratkotrajne, dolgotrajne ali celo smrtne!
Pomembno je, da psa naučimo odzivanja na ukaze in odpoklic V VSEH okiliščinah!
Tudi v primeru divjadi, drugih psov, mačk, kadar zmanjka priboljškov...
Da povem še za na konec nekaj mojih izušenj:
Imam 6 let staro "samojedko", v katero sem vložila ogromno truda.
Od začetka je seveda vlekla na povodcu in bila že na povodcu povsem neubogljiva -- > dobila sem jo pri 11 letih in si lahko mislite kakšen težak zalogaj je tak pes (samojed) za začetnika. Saj so ti psi ekstremno svojeglavi in inteligentni, kar pomeni sposobni razmišljati s svojo glavo ( ohranitev iz preteklosti) in prav tako obračanje vseh stvari sebi v prid!
Na srečo lahko rečem, da sva rešili prav vse težave.
Na razno raznih forumih zasledila podatke, da samojed NIKOLI ne bo pozoren nate kot kak ovčar. Medtem ko se bo ovčar neprestano oziral za teboj, bo samojec povsem neodvisno raziskoval okolico ali celo ušel po svoje.
No. Meni je uspelo
Psička ne preganja divjadi, perjadi, hodi poleg ob levi nogi v urbanem okolju, ( drugod jo imam itak spuščeno), pozornost 100%. Lahko rečem, da se ves čas ozira kje se nahajam, niti ne pomisli, da bi ušla, v moji družbi je bistveno raje kot v družbi ostalih psov, ( seveda ima redne stike tudi z njimi), ko jo odpokličem pride res v skoraj vseh primerih na 1. ali 2. klic.
Všeč mi je, da mi zaupa in da me jelje kot vodjo krdelo, je rada v moji družbi in se ves čas po samojedsko "smeji" in je prav tako sproščena ves čas. Seveda pa mi ugaja, da ne teče za ljudmi, psi, mačkami, kolesarji ( vse to sem jo seveda odvadila) in da se na vsaka 2-5 metrov ustavi in pogleda če sem za njo, khe sem.
Res poplona psička :o
Odvadila sem jo tudi, da mi ne skače v potok ( kar mi je zaradi ogromne ljubezni do vode ves čas počela) in da izvaja trikce tudi v prisotnosti vseh ostalih velikih živali ( konji, ovcem krave).
To je iz moje strani vse...
Upam, da se bo tema kaj nadaljevala in da morda koga " ozavestimo" glede pravilnega ravnanja s psom in vodenje le tega, da bi bilo čim manj nevzgojenih psov in čim več srečnih ( prav tako lastnikov).
Ta problematika me pesti že dalj časa, razmišljam, da bi si "zrihtala" seminarsko na veterini na to temo wink
Lep pozdrav in veliko lepih trenutkov z vašimi psi!
PS
Glede pesjaka, je bilo v mojem postu govora o sami osamitvi, kjer se ljudje ne ukvarjajo veliko s psom in ga zapostavljajo.
adult image host
[/size][/size]
photo hosting
Rada bi posebej poudarila : NIKDAR ne obsojam psov za takšno neuravnoteženo vedenje! Vedno je lastnik tisti, ki je deležen mojega besnega ali "čudnega" pogleda. Dandanes je žal ŠE PREVEČ psov z vedenjskimi težavami, preveč psov katerrih lastniki jih nadomeščajo za lastne "otroke" in z njimi tudi tako ravnajo, z preprosto besedo - počlovečenost! Ljudje misliijo, da s tem ko psa razvajajo, ga npr. prekomerno hranijo, mu puščajo denimo preveč svobode, nekateri celo dopuščajo zaganjanje v ljudi in pse in se še smejijo ko njihov majhen pes napada mojo v tem primeru uravnoteženo psico in se čudijo, da se ne brani.
V večini primerov je kriv prav lastnik.Rada bi dodala še, da sem ZELO navdušena ko vidim vzgojenega psa majhne pasme, ker so svetovni Tako, da res nisem mnenja, da so kužki malih pasem krivi.
Težave pa kot sem napisala se pojavijo pri velikih in majhnih psih
Imam 2 psa, velikega in malega, tako izgleda tudi ko se približa človek s psom.
image hosting without account
Kajti roko na , dandanes je še vedno OGROMNO sprehajalcev psov, ki nimajo niti osnovnega "pasjega bontona" takšen primer so v naši okolici večinoma manjši psi - psi manjših pasem ( družni psi).
Vedno znova me razjezi ko sprehajam mojo psičko denimo ob cesti, in kaj se zgodi? Na skoraj vsakem vsakem vogalu, ovinku se pojavi neizkušen lastnik s psihično nestabilnim psom z razno raznimi oblikami agresivnega vedenja. Rada bi posebej povdarila : NIKDAR ne obsojam psov za takšno neuravnoteženo vedenje! Vedno je lastnik tisti, ki je deležen mojega besnega ali "čudnega" pogleda. Dandanes je žal ŠE PREVEČ psov z vedenjskimi težavami, preveč psov katerrih lastniki jih nadomeščajo za lastne "otroke" in z njimi tudi tako ravnajo, z preprosto besedo - počlovečenost! Ljudje misliijo, da s tem ko psa razvajajo, ga npr. prekomerno hranijo, mu puščajo denimo preveč svobode, nekateri celo dopuščajo zaganjanje v ljudi in pse in se še smejijo ko njihov majhen pes napada mojo v tem primeru uravnoteženo psico in se čudijo, da se ne brani. Jaz pa si mislim, da so še kako srečni lahko, da je moja psica takšna kot je, da ne "šavsne" nazaj, kar bi mimogrede lahko, a je na srečo "otroštvo" preživela v družbi drugih psov ( smo se vsak dan zbirali na travniku ali gozdu) in se tako naučila pravilnega vedenja, potrpežljivosti in nedominance.
In presneto me razjezi, ko psička hodi tik ob moji levi nogi, pa jo iz nenada napade mimoidoč mešanec ( ali pa kakšna majhna pasma) lastniki pa psu še prigovarjajo " joooj, kaj se jeziš? saj ti ne bo nič naredil. ni to ta pes, ki te je takrat napadel. saj bo šel mimo!"
Ko človek psu prigovarja samo potrjuje njegovo ( v tem primeru) negativno vedenje in tako dejansko še pripomore k temu, da se bo njegov že tako ali tako neuravnovešen pes zagnal v kakšnega drugega psa... A žal, morda takrat NE bo naletel na miroljubnega psa, temveč za psa, ki bo mimogrede ugriznil nazaj. Kdo bo pa potem glavni krivec? JA, VELIK PES, KDO PA DRUG.
Potem so pa lastniki večjih pasem krivi, da se je njihov pes v samoobrambi postavil nasproti manjšemu psu, kateri jo je "skupil" in odnesel s poškodbami, ki so lahko velike ali majhne. Odvisno od situacije in intenzivnosti ugriza, pa tudi od same pasme in posledično velikosti psa.
Največja napaka, ki jo počne človek pri majhnih psih je ravno to, da jim NE posveča dovolj pozornosti, ali pa sploh nič misleč " ah, saj je samo majhen kuža, se ga nobeden ne boji"
Ja, res je, je telesno majhen a v sebi ima prav vse lastnosti velikih psov, oz. v nekaterih primerih kakšna agresija izbruhne še hitreje pri manjših pasmah.
In ne samo to! Takšne neodgovorne lastnike lahko potem stane življenje njihovega majhnega psa ( NAJ IMA SVOBODO :-\ :-X : )
Kot že povedano VSI PSI NE BODO PRENAŠALI majhnih nevzgojenih psov, sploh psi z nižjim pragom tolerance.
Ok, to je vse kar bi želela povedati o majhnih psih.
Da ne bom "pljuvala" po samo majhnih psih, bi rada dodala, da tudi psi velikih pasem imajo ENAKE težave. No, celo hujše kadar pride do ugriza psov večjih pasem.
Največja težava pri tovrstnih psih se mi zdi osamitev bodisi v pesjaku ali kje drugje, npr. na verigi.
Psi, ki so prepuščeni dalj ( ali večino) časa samim sebi lahko oz. v veliko primerih razvijejo razno razne vedenjske težave. Psihično "močnejši" psi (samozavstnejši npr.) najpogosteje razvijejo agresijo bodisi do drugih psov ali celo ljudi. Nesamozavestni psi pa so najpogosteje nagnjeni k plahosti ali celo k stereoplahosti.
Predvsem podpiram vsakodnevno ukvarjanje s psom ( če je le možno), čim več preživetega skupnega časa, sprehodov, psihične / fizične zaposlitve...
In predvsem zgodnje in kasnejše socializacije!! Ki se začne že pri vzreditelju!
Ne podpiram zapiranje psa v pesjak po nepotrebnem, še manj za kazen ali npr. zaradi pomanjkanja časa in naveličanosti - pes ni igrača katero bi postavili v kot, ko se je naveličamo!
Glede spuščanja psa s povodca...
Grozno mi je, ko ljudje spuščajo svoje pse s povodca, ti pa ne obvladajo niti osnov ubogljivosti --> Sem! Poleg! Stoj! Sedi!
Lahko se konča tragično! Že iz stališča kadar pes zagleda drugega psa čez cesto, in ta teče k psu na cesto in ga po možnosti zbije avto. Vsak si lahko zamisli posledice - > kratkotrajne, dolgotrajne ali celo smrtne!
Pomembno je, da psa naučimo odzivanja na ukaze in odpoklic V VSEH okiliščinah!
Tudi v primeru divjadi, drugih psov, mačk, kadar zmanjka priboljškov...
Da povem še za na konec nekaj mojih izušenj:
Imam 6 let staro "samojedko", v katero sem vložila ogromno truda.
Od začetka je seveda vlekla na povodcu in bila že na povodcu povsem neubogljiva -- > dobila sem jo pri 11 letih in si lahko mislite kakšen težak zalogaj je tak pes (samojed) za začetnika. Saj so ti psi ekstremno svojeglavi in inteligentni, kar pomeni sposobni razmišljati s svojo glavo ( ohranitev iz preteklosti) in prav tako obračanje vseh stvari sebi v prid!
Na srečo lahko rečem, da sva rešili prav vse težave.
Na razno raznih forumih zasledila podatke, da samojed NIKOLI ne bo pozoren nate kot kak ovčar. Medtem ko se bo ovčar neprestano oziral za teboj, bo samojec povsem neodvisno raziskoval okolico ali celo ušel po svoje.
No. Meni je uspelo
Psička ne preganja divjadi, perjadi, hodi poleg ob levi nogi v urbanem okolju, ( drugod jo imam itak spuščeno), pozornost 100%. Lahko rečem, da se ves čas ozira kje se nahajam, niti ne pomisli, da bi ušla, v moji družbi je bistveno raje kot v družbi ostalih psov, ( seveda ima redne stike tudi z njimi), ko jo odpokličem pride res v skoraj vseh primerih na 1. ali 2. klic.
Všeč mi je, da mi zaupa in da me jelje kot vodjo krdelo, je rada v moji družbi in se ves čas po samojedsko "smeji" in je prav tako sproščena ves čas. Seveda pa mi ugaja, da ne teče za ljudmi, psi, mačkami, kolesarji ( vse to sem jo seveda odvadila) in da se na vsaka 2-5 metrov ustavi in pogleda če sem za njo, khe sem.
Res poplona psička :o
Odvadila sem jo tudi, da mi ne skače v potok ( kar mi je zaradi ogromne ljubezni do vode ves čas počela) in da izvaja trikce tudi v prisotnosti vseh ostalih velikih živali ( konji, ovcem krave).
To je iz moje strani vse...
Upam, da se bo tema kaj nadaljevala in da morda koga " ozavestimo" glede pravilnega ravnanja s psom in vodenje le tega, da bi bilo čim manj nevzgojenih psov in čim več srečnih ( prav tako lastnikov).
Ta problematika me pesti že dalj časa, razmišljam, da bi si "zrihtala" seminarsko na veterini na to temo wink
Lep pozdrav in veliko lepih trenutkov z vašimi psi!
PS
Glede pesjaka, je bilo v mojem postu govora o sami osamitvi, kjer se ljudje ne ukvarjajo veliko s psom in ga zapostavljajo.
adult image host