Tetanus povzročajo toksini bakterije po imenu clostridium tetani. Je anaerobna bakterija, kar pomeni da za svoje preživetje ne rabi kisika in je na srečo nenalezljiva bolezen. Bakterija se praktično nahaja vsepovsod, v večjih količinah jih najdemo predvsem v tleh, zlasti na takih kjer je veliko živalskih iztrebkov. Bakterija je lahko normalno prisotna v človeškem črevesju, ter črevesju rastlinojedcev. Spore teh bakterij nato preko blata preidejo v tla in prah, tam pa se lahko zadržijo tudi po več let.
Slika 1: bakterija Clostridium tetani
Od domačih živali so za tetanus najbolj dovzetni konji in ovce. Bakterija največkrat zaide v organizem preko globokih vbodnih ran in začne delovati, ko se rana na površju kože zapre in se znotraj rane ustvarijo anaerobni pogoji. Ko se usvarijo ustrezni anaerobni pogoji bakterije začnejo tvoriti dva toksina, ki delujeta preko krvi in živčev na različne skupine mišic.
KLINIČNA SLIKA:
Inkubacija oziroma čas od okužbe do izbruha bolezni je različno dolg, ponavadi je od 1 do 3 tednov lahko pa tudi dlje. Bolezen se kaže tako, da se žival manj giba, pri hoji pa je okorna. Nato se pojavijo tudi krči različnih mišic, prolaks tretje očesne veke, nosnice so razširjene, ušesa stojijo pokonci, rep je dvignjen.
Na začetku bolezni žival veliko je in pije, kasneje žvečenje za žival postane sve težje, na kocu pa žival preneha jesti. Zaradi krčev ne more odpirati čeljusti, požirati hrane iz ust se ji cedi slina. Gibanje živali postane vse bolj oteženo, na koncu obležijo in v krčih poginejo.
Slika 2: Značilna stoja koja s tetanusom
PREVENTIVA:
Preventivno je možno cepiti konja od starosti 3 mesecev naprej po posebnem programu cepljenja. Konja se cepi 2 krat v razmaku 4 do 6 tednov, cepljenje se nato ponovi po 1 letu in nadaljuje 1 krat letno naprej.
TERAPIJA:
Zdravljenje je odvisno od tega kako hitro bolezen diagnosticiramo. Največkrat je zelo dolgotrajno, zelo drago in žal tudi večkrat neuspešno. Poleg zdravil (tetanus antitoksin, antibiotiki,..) je treba bolnim živalim zagotoviti tudi mirno okolje z ustreznim nastiljem, bivalni prostor naj bo v temi. V primeru, da se žival sama ne more prehranjevati, ji dajemo skozi želodčno sondo v želodec tekočino in kašo.
Za DZVP spisala Patricija Štainer
Slika 1: bakterija Clostridium tetani
Od domačih živali so za tetanus najbolj dovzetni konji in ovce. Bakterija največkrat zaide v organizem preko globokih vbodnih ran in začne delovati, ko se rana na površju kože zapre in se znotraj rane ustvarijo anaerobni pogoji. Ko se usvarijo ustrezni anaerobni pogoji bakterije začnejo tvoriti dva toksina, ki delujeta preko krvi in živčev na različne skupine mišic.
KLINIČNA SLIKA:
Inkubacija oziroma čas od okužbe do izbruha bolezni je različno dolg, ponavadi je od 1 do 3 tednov lahko pa tudi dlje. Bolezen se kaže tako, da se žival manj giba, pri hoji pa je okorna. Nato se pojavijo tudi krči različnih mišic, prolaks tretje očesne veke, nosnice so razširjene, ušesa stojijo pokonci, rep je dvignjen.
Na začetku bolezni žival veliko je in pije, kasneje žvečenje za žival postane sve težje, na kocu pa žival preneha jesti. Zaradi krčev ne more odpirati čeljusti, požirati hrane iz ust se ji cedi slina. Gibanje živali postane vse bolj oteženo, na koncu obležijo in v krčih poginejo.
Slika 2: Značilna stoja koja s tetanusom
PREVENTIVA:
Preventivno je možno cepiti konja od starosti 3 mesecev naprej po posebnem programu cepljenja. Konja se cepi 2 krat v razmaku 4 do 6 tednov, cepljenje se nato ponovi po 1 letu in nadaljuje 1 krat letno naprej.
TERAPIJA:
Zdravljenje je odvisno od tega kako hitro bolezen diagnosticiramo. Največkrat je zelo dolgotrajno, zelo drago in žal tudi večkrat neuspešno. Poleg zdravil (tetanus antitoksin, antibiotiki,..) je treba bolnim živalim zagotoviti tudi mirno okolje z ustreznim nastiljem, bivalni prostor naj bo v temi. V primeru, da se žival sama ne more prehranjevati, ji dajemo skozi želodčno sondo v želodec tekočino in kašo.
Za DZVP spisala Patricija Štainer
ČLANEK JE AVTORSKO ZAŠČITEN!
