Premagovanje stresa pri veterinarju
1.Najprej spoznajte svojega veterinarja! Zavedajte se, da vaš pes ni naprava, ki jo odpeljete v servisno delavnico. Pes je občutljivo, čuteče bitje, vendar brez kognitivnih spretnosti, da bi natančno razumel vlogo strokovne osebe v belem plašču. Veterinarji so čudoviti, predani ljudje, so pa tudi človeška bitja, ki opravljajo svoje delo. Imajo mnogo strank in so ta dan pregledali že veliko živali. Če ima veterinar slab dan ali pa je pod velikim stresom ter ga pes še ne pozna, bo prevzel njegovo energijo in jo zrcalil nazaj. Zato tudi priporočam »spoznavno« srečanje z vašim veterinarjem in to tedaj, ko še ni potrebe po kakšnem veterinarskem postopku ali po njunem zdravstvenem posegu. Tako ga bo vaš pes spoznal v drugačni luči. V tem primeru tudi pes pri »pravem« srečanju z veterinarjem ne bo le pacient, pač se bo med njima lahko spletlo določeno prijateljstvo in zaupanje. Prepričan sem, da se temelji vsakega uspešnega obiska pri veterinarju izgrajujejo na zaupanju – najprej na zaupanju psa do vas in nato na zaupanju psa do veterinarja. V resnici ni veterinarjeva naloga, da vzpostavijo zaupanje, lahko pa sami naredite nekaj korakov pri poslušanju vzpostavitve tega zaupanja.
2.Veterinar se bo vašega psa dotikal na različne načine in mnogi od teh bodo psu tuji. Svojim strankam zato svetujem, da se soma nekajkrat »igrajo zdravnike« - z belimi plašči, medicinskimi inštrumentu, vonjem po razkužilih in tako naprej. Skupaj z medicinskimi predmeti naj pridejo tudi priboljški. Nagrajevanje psa, masaže, pohvale, vse to pomaga psu povezati čudne dotike, vonje in predmete z nečim prijetnim, sproščujočim. Vsakokrat, ko na prijeten način pripravljate psa na neko novo izkušnjo olajšate psu življenje, hkrati pa prevzemate polno vlogo vodje krdela.
3.Poleg priprave vašega psa na tisti del obiska pri veterinarju, ki obsega pregled, poskrbite tudi, da se bo pes dobro počutil med potjo v okolje kjer je veterinarska ambulanta. Če vaš pes ne mara avtomobila vožnja zanj postane tesnobna, travmatična izkušnja za vas in zanj, potem se je lotiti najprej te ovire. Navsezadnje ne želimo psu pripraviti preveč presenečenj naenkrat! Prav tako svetujem, da ob prihodu k veterinarju psu nakažete, da se pred recepcijo veterinarske ambulante usede. Za to sicer ni kakršnega posebnega razloga razen tega, da se pes privadi na nov kraj. Pomembno je tudi, da niti za vas niti za psa obisk pri veterinarju ne sme biti nekaj vznemirjujočega.
4.Razgibavanje, razgibavanje, razgibavanje! Za utrujenega psa je precej manj verjetno, da bo imel občutek tesnobnosti. Po dobrem in izdatnem petinštirideset minut dolgem sprehodu bo pes precej bolj verjetno tistih deset minut mirno ležal na preiskovalni mizi. Sam vedno rad s seboj vzamem svoje rolerje, parkiram nekaj ulic stran od veterinarske ambulante in se na rolerjih poženem s svojimi psmi ob strani. To razgibavanje, ki traja približno pol ure, moje pse resnični izčrpa, tudi če imajo obilico energije. Ko pripeljem pse resnično izčrpa, tudi če imajo obilico energije. Ko pripeljem pse v ambulanto, prosim receptorja ali enega od tehnikov, da psom priskrbi vodo in kakšen piškot. Ne dam jim jaz vode in piškotov, pač pa nekdo od zaposlenih v ambulanti, s čimer se ustvari toplejša povezava med psi in novo osebo, ki dela v ustanovi. To je za pse precej drugačna izkušnja od tiste, ko dobijo piškot samo zato, ker jim je dolgčas. Tu gre za hvaležnost in »pogovor«, ki se zgodi, ko oseba v resnici izpolni prvinske potrebe psa, kot sta lakota in žeja. To je precej bolj naraven način povezovanja kot nekakšen umeten pristop s »podkupovanjem« psa s piškotom z namenom, da bo v čakalnici lahko malce dlje časa sedel pri miru.
5.Najbolj pomembno pa je, da ste pred,med in po obisku pri veterinarju tudi vi sami mirni in sproščeni! V večini primerov so žal, skrbniki, tisti ki so najbolj zaskrbljeni. V mislih ne morejo prenesti slike, da bo njihov ljubljenec dobil inekcijo ali da mu bodo vzeli kri. Ali pa jih zelo skrbi za ljubljenčevo zdravje. Vaš pes bo prevzel prav vsakega od teh signalov; ne pozabite, vi ste vir energije vašega psa! Uporabite prav vsa razpoložljiva orodja, s katerimi si boste ustvarili mirno-odločno energijo, sami pri sebi pa se že vnaprej pripravite na izkušnjo pri veterinarju. Na poti do ambulante si zavrtite kakšno veselo glasbo in svojemu psu oddajajte pozitivno energijo. Predvsem od vas je odvisno, kakšna bo izkušnja psa z veterinarjem.
6.Tudi ko ste opravili vse opisane korake, se bo vaš pes pri veterinarju počutil tesnobno. Zakaj? Najprej zato, ker je čakalnica verjetno napolnjena z ljudmi, ki niso prebrali te knjige. Vsi bodo oddajali enake občutke napetosti ali slabih napovedi, na katerih ste vi tako trdo delali, da ste se jih zenbili. Zato bodo njihovi psi tesnobno razpoloženi. Vaš pes bo vse to dobro občutil. Poleg tega bodo vonjave v veterinarski ambulanti vašemu psu sporočale, da se v tem okolju pojavita strah in bolečina. Kadar psa postane strah, se odprejo izvodila njegovih obzadnjičnih žlez, njihova vsebina pa gre na prosto. Prav vsak pes natančno ve,kaj ta vonj pomeni. »Zakaj je ta vonj tule tako močan? In zakaj sva vstopila se, ko pa mi in moji nagoni pripovedujejo, da moram zbežati od tam kjer je ta vonj tako močan?« Vaše lastno vedenje mora biti zato zares sproščeno, da boste lahko kljubovali vsem tem naravnim signalom, ki jih sprejema vaš štirinožec.
7.Če bo vaš pes prestajal kakšen veterinarski postopek, ki je boleč, je zanj povsem naravno da bo hotel ugrizniti. To je pač refleks. V tem primeru uporabimo odličen pripomoček – nagobčnik. Seveda pa morate psa na uporabo nagobčnik navaditi že precej prej, preden pride do takšne situacije. Dejstvo je: če ste svojega psa pravilno navadili na nagobčnik, bo ta lahko nanj deloval kot psihično pomirjevalo. To lahko psu pomaga pri odvračanju strahu, še zlasti, kadar utrpi nenadno poškodbo ali nezgodo.
8.Če je vaš pes doživel nesrečo in morate z njim nujno odhiteti k veterinarju, boste polni vseh vrst negativnih čustev: strahu, panike, zaskrbljenosti, histeričnosti… Če ta čustva oddajate svojemu psu, boste seveda tudi pri njem povečali strah, zaradi česa bo imel pospešeno bitje srca, kar pa lahko le še poslabša situacijo, ko gre za življenje in smrt. Če se boste znašli v takšni situaciji si predstavljajte, da ste reševalec. Reševalci nikoli ne prihitijo na nezgodo nesreče in rečejo: »O moj bog saj krvavite, ojoj, bolje, da pohitimo sicer boste umrli!« Ti profesionalci, ki rešujejo življenja vedno ohranjajo svoje klasično mirno-odločno stanje, saj z tem pomirjajo in sproščajo prestrašene žrtve in s tem pomagajo reševati njihova življenja. Zato si morate v takšnih okoliščinah na hitro »oprati« možgane, da se boste zavedali: »Kadar je moj pes poškodovan si ne morem privoščiti siceršnjega skrbnikovega psihičnega stanja. Takrat moram biti reševalec!« Poskusite se pripraviti na to, preden pride do kakšne hujše nesreče pri vašem psu. Bržkone se ne želite preizkusiti, ko se stvar že dogaja. Poskusite vaditi in ko se bo karkoli res zgodilo, boste vedeli, kako ukrepati.
Vir: Knjiga vodja krdela
Za DZVP spisala Eva Glunec - oktober 2014
ČLANEK JE AVTORSKO ZAŠČITEN!
jaz mam to srečo, da mi moja (še) ni povzročala problemov :cheers: 