Kooikerhondje [Small Dutch Waterfowl Dog] - FCI 8

Začetki pasme Kooikerhondje (v okrajšavi Kooiki) segajo že vse do leta 1500. Rečeno je, da je pes privabljalec katerega lastnik je bil William of Orange posvaril svojega lastnika pred Španskim napadom in mu tako rešil življenje. Ti psi so najverjetneje potomci španjelov.

V tem času se je pasma razvila za delo privabljanja rac. Lovec je svojega psa naučil, da je privabil race v "past". Ko je bil lovec skrit za raznimi zastori, je ukazal svojemu psu, da je hodil ob kanalu. Na naslednji signal bi se pes skril za zastore in se na drugem mestu zopet pojavil. Ta tihi, igrivi pes bi "privabljal" race globlje in globlje v kanal s svojim obnašanjem. Odlakan bel rep je privabljal radovednost rac, ki bi nadaljevale s plavanjem globlje in globlje kanala. Čez čas, bi pes privabil race vse do ograde, v katero bi se race ujele. Lovec je nato odpeljal ujete race na trg.
Do 19.stoletja se je privaljanje rac uporabljalo manj in manj. Danes je še vedno nekaj delovnih privabljalcev na Nizozemskem. Uporabljajo jih predvsem za raziskave in označevanje rac.

Do leta 1930 je bila ta čudovita pasma skoraj iztrebljena. Skozi prizadevanje M.C.S. Baroness van Hardenbroek je bila pasma ponovno oživljena. Začela je svoj paritveni program leta 1939. Nizozemski pasemski klub je pasmo uradno priznal leta 1966.

Danes Nizozemski klub ohranja zapis legel in parjenj vse od leta 1942. To je pomembno orodje za vzreditelje, saj je tam zapisano zdravje in izgled potomcev. Čeprav največ predstavnikov pasme najdemo na Nizozemskem jih je nekaj tudi v Skandinaviji in Evropi. Najverjetneje živi v ZDA malo preko 100 predstavnikov, nekaj pa jih je celo v Kanadi.

Kooiki je vsestranski delovni pes. Je inteligenten delavec, poln energije, ki je primeren tako za lovca, čuvaja ali za zaneslivega družabnika. Vedno so prijazni, pozorni in veseli.
Čeprav delujejo prijazno in nežno, niso vsakogarjšnji prijatelj. Kooiki so lahko zadržani do tujcev in otrok. Ko pa jih sprejmejo, postane vez med njimi močna in trdna.
Zgodovinsko so bili izven sezone uporabljeni za lovljenje škodljivcev. Mnogi še imajo strast do lova in je treba biti zelo pazljiv nanje, ko so zunaj brez povodca.
Kooiki radi delajo in majo telo in temperament temu primerna. So neutrudljivi, majhni, hitri, lahkonogi, pozorni in mirni. Dobro se obnesejo v agilityju, flyballu, poslušnosti in ostalih kinoloških športih.
Ni jih vedno lahko izšolati, saj zahtevajo jasno vodstvo. Če nismo pazljivi, lahko postanejo temperamentni in dominantni. Svoje lastnike bodo preizkušali v novih in iznajdljivih smereh. Kooiki so občutljivi, zato je zanje priporočljivo, da se jih šola s pozitivno motivacijo. Kliker trening je zelo učinkovit, če ga pravilno uporabljamo. Zelo pomembna je socializacija že pri mladičku in  zgodnja preprečitev navade grizenja.
Ker so zelo inteligentni in pozorni potrebujejo poleg fizične tudi psihično zaposlitev. Igre, trikci, opravljanje raznih gospodinjskih del ( : )..s tem vsem lahko stimuliramo njihove učne sposobnosti in jih zaposlimo. Te aktivnosti tudi utrjujejo vez med vodnikom in psom.

Po izgledu je Kooiki gibčen,večbarven pes s skoraj kvadratnim trupom, malce daljši v dolžin, kot v višino. Lep odlakan rep in dvignjena glava. Dolžina glave je približno enaka gobcu.
Njegov temperament  je opisan kot vesel, ne glasen, zelo odvisen od domačega okolja, prijazen in pozoren.

Njegovo gibanje je tekoče in "poskočno", nikakor pa ne podobno hoji.
Barva dlake je bela z razločnimi ali čistimi oranžno-rdečimi vzorci, ki prevladujejo. Črno-beli in tribarvni primerki niso sprejemljivi.
Plečna višina je 36 - 41 cm, teža 9-19kg. Do končne velikosti navado zrastejo pri 7 oz. 8 mesecih. So nezahtevni, kar se tiče nege kožuh, jih je pa vseeno treba 1x na teden sčesat.

Psi so lahko v stanovanju, čeprav preferirajo ograjen vrt in več prostora. Potrebujejo pa tudi aktivne lastnike, ki znajo psa dovolj zaposliti.

VIR

Vir fotk: jaz

Ena mojih najljubših pasem, zarven aussie-ja seveda. Sem ga celo hotela imet, samo je v Evropi zelo malo psarn. :c Mogoče kdaj v daljni prihodnosti.

Pa še sliki:


Vir


Vir

Tole je moja No.2 pasma, ki si jo delijo skupaj z Markiesje. Upam, da nekoč mi bo uspelo dobiti eno predstavnico te pasme. Je redka pasma in zelo težko jih je dobiti kot tudi cena ni ravno mala. So moje sanje enake kot imeti AMja (ti bodo za vedno moja No1 pasma).

Meni so tudi zelo lepi psi.

Ja, res jih je težko dobit. Sem sama kontaktirala že vzreditelje. Ali imajo zelo dolgo čakalno listo, ali pa sploh ne vzrejajo več. Res škoda, da so tako redki, meni so super psi.<3

Meni so karakterno kot videzuelno že kar precej let res krasni. Ne glede na vse to kar si že naštela, nekoč se mi bodo tudi te sanje uresničile. Sem tuid v kontaktu z eno zelo dobro vzrediteljico. Jih pa več spremljam več let. V bistvu so me na to pasmo na ene izmed forumov usmerili, ko sem se za Markiesje zanimala. Res so oni manjši od kooikijev. Mogoče je komu čudno, da od polarcev se zanimam tudi za to pasmo. V SLO jih je tudi že kar nekaj, bilo je tudi že eno leglo. Mi je pa ena švicarka povedala na eni Švicarski pasji razstavi, da je samčke lažje dobiti kot psičke. Če bi želela samčka, bi ga takrat lahko dobila, a sama si psičko želim. Nekako so mi bolj pri srcu. Enkrat bom že dočakala