FeLV

Jaz bi dodala še iz naše prakse, da je levkozicam fajn poleg visoko kvalitetne hrane dajat še podporo za imunski sistem. Na veterinah se dobi Enisyl F pasta ali prah, ki vsebuje lizin in se daje 2x dnevno. Pasta stane okoli 22€ in meni za dva mačka zadostuje za slab mesec. Mi občasno naredimo še vitaminsko kuro z Gimpetovo pasto, če na kakršenkoli način zbolita (do sedaj smo dali skozi prehlad, 3x vneto oko, mikrosporijo in vnete dlesni), pa še dodatne vitaminske pripravke. Zelo priporočajo tudi zdravilne gobe, ampak mi jih še nismo kdaj uporabljali. 

Treba je tudi pazit, da ni prepiha, da jih ne tuširamo brez potrebe in ne spravljamo preveč v stres (npr. konstantne selitve, menjavanje novih živalskih cimrov, če jim je to stresno...). Za vsako, tudi če majhno, poslabšanje zdravstvenega stanja je treba takoj k veterinarju, saj FeLV+ muce nimajo dovolj dobrega imunskega sistema, da bi same prebolele infekcije. Pa če vam veterinar reče, da se pozitivčkom antibiotikov ne daje, temveč morajo ozdraveti sami, pojdite takoj prec drugam! Smo mi naleteli na eno takšno strokovnjakinjo  .

Pa seveda se je treba zavedati stroškov. Že samo osnovna oskrba (hrana, vitaminski dodatki, veterinarske kontrole) stane več, kaj šele potem, ko se začnejo resne zdravstvene težave. 

Moja dva sta sedaj stara 3 leta (Val je FeLV+ in FiV+) in 2,5 let (Pasha je FeLV+) in razen zgoraj omenjenih težav, še ni bilo nič hujšega. Sta pozitivna že od malega in od takrat naprej, ko so ju našli, izključno notranja.

Kar nekaj levkozic (in FiV+) prek društev išče dom, ampak zaradi predsodkov ljudi in strahu pred krajšo življenjsko dobo le redko katera dobi dom, medtem ko se na drugi strani 50 ljudi grebe za tistega belega dolgodlakega mladička. No ja, jaz vem, da v svoj dom sprejemam le še takšne zlate in prekrasne muce, ki so čisto po krivici od vseh spregledane.

No ko sem jaz dobila mojega Anubisa sem ga šla čekirat pa potem cepit in tistih 10 minut ko čakaš na rezultate testa se je vleklo v neskončnost. Ampak smo bili negativni in sedaj veselo skačemo naokoli in čakamo ko pride leto da okoli da se gremo ponovno cepit.
Drugače pa poznam veliko mačk z levkozo in za večino njih lastniki zelo skrbno skrbijo in jih ob vsakem kihcu ali drugem manjšem simptomu takoj pripeljejo na veterinarsko.
Vidim pa tudi, da levkozice v zavetiščih res nimajo sreče ker res dolgo iščejo dom, ker nihče noče prevzeti skrbi nad njimi. Velik problem paa je tudi da večina ljudi sploh ne ve da muca z levkozo lahko živi čisto normalno. Mislim da bi se moglo več dati na poučevanje ljudi o teh bolezni, ker že doma vidim da nimajo pojma.

Ja, super bi bilo, če bi se več osveščalo, če ne kaj drugega, da bi vsaj veterinarji bolj opozarjali na testiranje in cepljenje ter da ne bi kar iz prve svetovali evtanazije pozitivnih, kakor se marsikje dogaja. Zdaj že več kot eno leto nazaj je bil en članek v nedeljski prilogi Dela, tudi v tiskani verziji; upam, da si je takrat to čim več ljudi prebralo, o pozitivčkih so govorili tudi v oddaji O živalih in ljudeh, je pa seveda na internetu dostopnih ogromno informacij, če bi se ljudje le malo bolj brigali. 

Jaz vsako priložnost izkoristim za poučevanje sogovornikov o levkozi, pa malo slikic pokažem, kako se imata moja dva fajn, pa se mi zdi, da se jim potem ne zdi več tako grozno. Me pa skoraj vsak vpraša, če se ne more prenesti na človeka....tako, da bom še tukaj zapisala  Levkoza in mačji aids sta izključno mačji bolezni in se ne moreta prenesti ne na človeka, ne na druge živali (pse, kunce, itd.).


Tukaj je pa še link do tistega članka v Nedelu, če bo koga zanimalo:
http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/srecno-zivljenje-s-tihim-macjim-ubijalcem.html

Članek v Delu je zelo dober, sem ga že prej prebrala. Ne vem kako je na drugih veterinarskih postajah ampak pri naši v Radgoni pa tudi v Piki v MB veliko dajo na poučevanje lastnikov o levkozi ob testiranju. Sama sem že videla veliko lastnikov, ki se jih je podrl svet ko so izvedeli da ima njihova mačka/maček levkozo, a se jih večina sprijazni in jih čuva hujše kot svoje otroke.