BELGIJSKI OVČAR
OSNOVNO O PASMI:
POREKLO: Belgija
FCI SKUPINA: FCI I.
VELIKOST: srednje velika, samci: 60-66cm, samice: 55-60cm
ŽIVLJENSKA DOBA: 12-15 let
TEŽA: samci: 28-30 kg, samice: 23-25 kg.
UPORABNOST: ovčar, čuvaj, policijski pes, obrambni pes, vodnik za slepe.
NEGA: Odvisno od različice Belgijskega ovčarja.
PODROBNEJŠI OPIS:
OSNOVNO O PASMI:
Belgijski ovčar je kot vsi ovčarski psi vsestranski. Ker se je v preteklosti potreba po pašnji zmanjševala so se razvile štiri različice, ki se razlikujejo glede na kakovost, dolžino in barvo dlake. Te so groenendael, tervueren, malinois, laekenois. Gre za isto pasmo, le v več različicah.
BELGIJSKI OVČAR – Malinois:
Je izrazito delovni pes in gibčen, ima močno omišično telo, kar mu omogoča opravljanje težaških del. Dovoljena je samo ena barva in namreč rdečasto rjava. Prisotni so lahko sajasti ožigi, na obrazu je črna obrazna »maska«.
ZGODOVINA:
Malinois je dobim ime po mestu Malines. Leta 1898 je bil v tem mestu ustanovljen »Club du Chien de Berger Belge« (klub belgijskih ovčarjev), da bi ocenjevali značaj te pasme. Določena je bila kot delovna pasma, predvsem zaradi gibčnosti in inteligenčnosti. V preteklosti so delali za vojsko in policijo, za katero delajo še danes. Pasma je skoraj izumrla leta 1917, ko so Nemci uničili ogromno malinoisev. Na srečo je Leon Destailleur v šestdesetih letih pripeljal nekaj primerkov v Francijo, da so lahko ponovno začeli vzrejati. Selekcija je temeljila predvsem na atletskih sposobnostih psa ter dobrem značaju. Selekcija je bila uspešna in danes je malinois zelo uspešen na delovnem področju.
VIDEZ:
Dovoljena barva za malinoisa je le rdečkasto rjava s sajastimi ožigi ter črno masko. Dlaka je kratka, okoli glave in na ušesih še krajša, najdaljša je okoli vratu. Ima ponosno držo glave in visoko dvignjen rep. Sprednje in zadnje noge ter glava so v razmerju kvadrata. Kvadratasta oblika telesa mu omogoča popolno kontrolo nad telesom.
ZNAČAJ:
Ima zelo samozavestni značaj. Reagira zelo hitro, a kljub hitrosti je zelo preudaren in siguren. Do lastnika je zelo zaščitniški, prav tako do lastnine. Do tujcev je zelo nezaupljiv. Potrebna je dobra socializacija v zgodnjih letih življenja. Njegov karakter kaže močno željo po delu.
NEGA:
Malinois za nego ni zahteven. Potrebuje le redno česanje ob menjavi dlake in občasno kopanje. Zelo rad pa tudi sam poskrbi za svojo čistočo.
PRIMERNO OKOLJE IN LASTNIK:
Prilagodi se lahko skoraj vsakem okolju. Zelo dobro okolje je velik ograjen prostor. Lastnik pa naj ima že predhodnje izkušnje s psi, saj to ni pes za začetnike. Biti mora dosleden in strog, hkrati pa ljubeč. Zanj mora imeti dovolj časa, saj potrebuje ogromno zaposlitve.
UPORABNOST:
Je zelo vsestranski pes. Zelo dojemljiv, zato je primeren za policijskega psa, vodnika za slepe, obrambnega psa... Nobena naloga mu ob pravilno predstavljeni vaji ne dela težav.
BELGIJSKI OVČAR – Groenendael:
vir
Zanj enako kot za malinoisa velja, da je izrazito delovni pes in gibčen, da ima močno omišično telo, kar mu omogoča opravljanje težaških del. Dovoljena je samo črna barva kožuha, ki mora prevladovati po celem telesu. Dlaka mora biti dolga in ravna.
ZGODOVINA:
Prvi primer Groenendaela se je pojavil nedaleč vstran od Bruslja, na gradu Groenendlael. Po tem gradu je dobil tudi ime. Vzreja se je začela leta 1891 z namenom varovanja tropa ovac. Parili so sorodstveno in dobili so družini Groenendael in Tervueren. V sorodstveno parjenje so kasneje vnesli tudi psico Pekzwetpeco, ki je prinesla ponovno črno kri. Kasneje so selekcijo nadaljevale Švica, Nemčija in Francija. Delali so na izboljševanju lepote in značaja.
VIDEZ:
Po videzu je Groenendael črne barve. Ima močno telo. Glava je visoko dvignjena, prav tako rep. Ima krovno črno dlako, ki je dolga, ta pa ima gosto in obilno podlako. Dlaka mora biti ravna. Najbolj odlakan je pri vratu najmanj pa po gobcu in ušesih.
ZNAČAJ:
Njegov značaj je samozavesten. Je zelo preudaren in čuječ. Do svoje lastnine in lastnika zna biti zelo zaščitniški. Do tujcev pa je nezaupljiv. Potrebna je dobra socializacija v zgodnjih letih življenja. Kaže močno željo po delu.
NEGA:
Dolga dlaka zahteva redno razčesavanje, občasno tudi tuširanje. Ima izjemen tek, zato je potrebno paziti na njegovo prehrano, da se ne zredi prekomerno.
PRIMERNO OKOLJE IN LASTNIK:
Enako kot vsi drugi belgijski ovčarji. Prilagodi se lahko skoraj vsakem okolju. Lastnik pa naj ima že predhodnje izkušnje s psi, saj to ni pes za začetnike. Biti mora dosleden in strog, hkrati pa ljubeč. Zanj mora imeti dovolj časa, saj potrebuje ogromno zaposlitve.
UPORABNOST:
Primeren za policijskega psa, vodnika za slepe, obrambnega psa. Zaradi dojemljivosti, je primeren skoraj za vsakršnjo opravilo. Nobena naloga mu ob pravilno predstavljeni vaji ne dela težav.
BELGIJSKI OVČAR – Tervueren:
Zanj bi lahko rekli, da je dolgodlaka različica malinoisa, saj zanj veljajo podobne karakteristike. Je izrazito deloven pes in gibčen, ima močno omišično telo, kar mu omogoča opravljanje težaških del. Dovoljena je samo ena barva in namreč rdečasto rjava. Prisotni so lahko sajasti ožigi, na obrazu je črna obrazna »maska«.
ZGODOVINA:
Z ozkim sorodstvenim parjenjem so vzredili Tervueren različico belgijskega ovčarja. Psi so imeli dogodlako, enako kot Groenendael, vendar drugačno barvno kombinacijo. Poimenovali so ga po kraju Tervueren v bližini Bruslja. Predvidevano je, da se je Tervueren razvil iz dveh Malinoisev.
VIDEZ:
Po videzu je Tervueren rdečkasto rjave barve, s sajastimi ožigi in črno masko. Ima močno telo, z ravno hrbtno linijo. Glava je visoko dvignjena, prav tako rep. Ima dolgo dlako, ta pa je gosta in obilna. Ima pa tudi ogromno podlake. Dlaka mora biti ravna. Najbolj odlakan je pri vratu najmanj pa po gobcu in ušesih.
ZNAČAJ:
Njegov značaj je samozavesten, zelo preudaren in čuječ. Do svoje lastnine in lastnika zna biti zelo zaščitniški, ravno tako kot vsi ostali Belgijski ovčarji. Do tujcev je nezaupljiv. Potrebna je dobra socializacija v zgodnjih letih življenja, da zraste v karakterno pravilnega predstavnika pasme. Prav tako Tervueren kaže močno željo po delu.
NEGA:
Enako kot pri Grenendaelu dolga dlaka zahteva redno razčesavanje, občasno tudi tuširanje.
PRIMERNO OKOLJE IN LASTNIK:
Enako kot vsi drugi belgijski ovčarji. Prilagodi se lahko skoraj vsakem okolju. Lastnik pa naj ima že predhodnje izkušnje s psi, saj to ni pes za začetnike. Biti mora dosleden in strog, hkrati pa ljubeč. Zanj mora imeti dovolj časa, saj potrebuje ogromno zaposlitve.
UPORABNOST:
Kot skoraj vsak belgijski ovčar je tudi Tervueren zelo vsestranski pes. Je zelo dojemljiv, zato je primeren za policijskega psa, vodnika za slepe, obrambnega psa... Nobena naloga mu ob pravilno predstavljeni vaji ne dela težav.
BELGIJSKI OVČAR – Laekenois:
Laekenois je najbolj »posebna« različica Belgijskega ovčarja. Je pes s ponosno držo, visoko dvignjeno glavo in spuščenim repom. Dlako ima trdo, ostro, resasto, dolgo okoli 4-6 cm. Dovoljena barva je rumenkasto rdeča s sajastimi lisami. Dovoljene so majhne bele lise na konicah prstov in na prsih. Težava pri Laekenoisih je ta, da jih je malo in pride pogosto do parjenja v sorodstvu.
ZGODOVINA:
Ime je dobil po gradu Laeken. Vzredil ga je Jansen. Uporabil je plemenjaka Vosa, s trdo dlako. Z ozkim sorodsvenim parjenjem so dobili psa z trikotnima uhljema, manjša kot ponavadi. Imel je rahlo valovito dlako, bež barve. Nikoli ni dosegel takšne mere popularnosti, kot druge različice Belgijskih ovčarjev.
VIDEZ:
Laekenois je srednje velik pes. Njegova dlaka je ostra, trda in skuštrana – rahlo skodrana. Dovoljena barva je rumenkasto rdeča, lahko tudi rjavkasta. Dovoljeni so sajasti ožigi na gobcu, dovoljene so pa tudi male bele lise na prsih ali prstih. Dlaka tvori trdo odlakano brado. Drža je pokončna in ponosna.
ZNAČAJ:
Značaj Laekenoisa je posebnost med Belgijskimi ovčarji. Spada med zadržano in precej mirno različico Belgijskega ovčarja. Primeren je za družine z otroki. Še vedno pa je zagnan za delo. Je prilagodljiv, visoko inteligenten in zaščitniški. Kljub zadržanosti potrebuje ogromno gibanja in ni primeren za neaktivne in neizkušene lastnike.
NEGA:
Glede na dlako bi predvidevali, da je za nego zahteven, a vbistvu sploh ni. Posebne nege ne potrebuje. Počešemo ga enkrat tedensko lahko pa ga tudi okopamo. A ponavadi za nego poskrbi kar sam. Potrebno je tudi odstranjevanje odmrle dlake.
PRIMERNO OKOLJE IN LASTNIK:
Je zelo prilagodljiv. Prilagodi se tudi stanovanju, a upoštevati moramo, da potrebuje veliko in redno gibanje. Potrebuje potrpežljivega lastnika, saj spada med zelo zamerljive pasme. Ob nepravilnem ravnanju lahko povzročimo veliko škodo.
UPORABNOST:
Kot vsi Belgijski ovčarji je zelo vsestranski pes. Najbolje se odreže kot družinski pes in ovčar. Tudi vloga čuvaja mu ni tuja.
Za DZVP spisal Kevin Bezjak, Januar 2015
Viri fotografij so pod njimi.
Članek je avtorsko zaščiten. Kopiranje prepovedano.
