Aljaški Malamut (Alaskan Malamute) - FCI 5

ALJAŠKI MALAMUT


POREKLO : Severna Amerika, vzrejna država: ZDA.

DATUM OBJAVE ORIGINALNEGA VELJAVNEGA STANDARDA: 14.08.1996.

UPORABA : Vlečni pes.

KLASIFIKACIJA F.C.I. : 5. skupina Špici in pratipski psi.
1. sekcija Nordijski psi za vleko sani.
Brez delovnega izpita.

SPLOŠNI VIDEZ : Aljaški malamut, eden najstarejših arktičnih vlečnih psov, je mogočen in kompakten pes s širokimi prsmi in krepkim, mišičastim trupom. Malamut stoji visoko nad stopali, kar mu daje videz velike živahnosti in ponosno držo, s pokončno vzravnano glavo in budnimi očmi, v katerih se kažeta zanimanje in radovednost. Glava je široka. Uhlji so trikotni in pokončni, kadar prisluhne. Gobec je zajeten in se le malce zoži od stopa proti smrčku; ni niti zašiljen niti dolg, pa tudi čokat ne. Kožuh je gost, s trdo krovno dlako, ki je dovolj dolga, da ščiti volnato podlanko. Malamuti so različnih barv. Njihova razpoznavna lastnost je značilni vzorec na obrazu: na glavi imajo čepico, medtem ko je obraz lahko popolnoma bel ali pa zaznamovan s progo in/ali masko. Rep je gosto odlakan in se nosi zavit čez hrbet, podoben je zibajoči se perjanici. Malamut mora imeti močne kosti, krepke noge, dobra stopala, široke prsi, mogočna pleča in vse druge telesne lastnosti, ki jih potrebuje za uspešno opravljanje svojega dela. Njegova hoja mora biti enakomerna, uravnotežena, neutrudna in maksimalno učinkovita. Ni mišljeno, da bi bil dirkalni vlečni pes, ki naj bi tekmoval v preizkusih hitrosti. Malamut je grajen za moč in vzdržljivost, zato mora sleherna lastnost posameznika (z značajem vred), ki ovira ta namen, veljati za najresnejšo hibo.

POMEMBNI PROPORCI : Širina prsi meri približno toliko kot polovica plečne višine, najširša točka je tik za prednjimi nogami.
Dolžina trupa of ramenskega sklepa do konca križnice je daljša kot telesna višina od tal do vrha vihra.

VEDENJE / ZNAČAJ : Aljaški malamut je ljubeč, prijazen pes, ki se ne naveže izključno na enega človeka. Je zvest, predan spremljevalec, ki igrivo vabi k druženju, vendar v zreli dobi običajno vzbuja mogočen vtis s svojo dostojanstvenostjo.

GLAVA : Glava je široka, ne grobo oblikovana ali okorna, temveč v sorazmerju z velikostjo psa. Izraz je mehak in kaže na ljubeč značaj.

LOBANJSKI PREDEL :
Lobanja : Široka in zmerno zaokrožena med ušesi. Proti očem postaja postopoma ožja in na vrhu bolj ploščata, nato se zaokroži v lica. Med očmi je plitka brazda. Linija glave je ravna, na stiku lobanje in gobca pa malce vdrta.
Stop : Majhen.

OBRAZNI PREDEL :
Smrček : Pri vseh barvah dlake razen pri rdečih psih so smrček, ustnice in robovi oči črni. Pri rdečih psih je dovoljena rjava barva. "Sneženi nos" s svetlejšimi prameni je dopusten.
Gobec : Velik in zajeten v primerjavi z velikostjo lobanje. Od stika z lobanjo se proti smrčku rahlo oži.
Ustnice : Tesno prilegajoče.
Čeljusti/Zobje : Široke čeljusti z velikimi zobmi. Sekalci se srečujejo s škarjastim ugrizom. Predgrizavost in podgrizavost sta napaki.
Lica : Zmerno ploska.
Oči : Ležijo poševno. So rjave, mandljaste in srednje velike. Modre oči so napaka, zaradi katere je pes diskvalificiran.
Ušesa : Srednje velika, vendar majhna s primerjavi z glavo. Po obliki so trikotna in malce zaokrožena pri vršičkih. Stojijo daleč vsaksebi na zunanjih zadnjih robovih lobanje v isti liniji z gornjim kotičkom očesa, tako da v pokončni legi dajejo vtis, kot da stojijo stran od lobanje. Kadar so ušesa pokonci, molijo malce naprej, kadar pa pes dela, so včasih zavihana nazaj ob lobanjo. Visoko postavljena ušesa so napaka.

VRAT : Močan in zmerno usločen.

TRUP : Kompaktno grajen, toda ne prekratek v ledjih. Nima odvečne teže, kosti so v sorazmerju z velikostjo.
Hrbet : Raven, blago padajoč proti bokom.
Ledja : Trda in mišičasta. Predolg ledveni predel, ki utegne oslabiti hrbet, je napaka.
Prsi : Dobro razvite.

REP : Srednje visoko nasajen, pri korenu sledi liniji hrbtenice. Kadar pes ne dela, ga nosi zavitega čez hrbet. Konica se ne dotika hrbta, rep ni pretogo zavit nad hrbtom in ni kratko odlakan kot lisičji rep. Malamutov rep je gosto odlakan in po videzu spominja na zibajočo se perjanico.

OKONČINE

PREDNJI DEL : Prednje noge imajo močne kosti in so mišičaste. Če gledamo psa od spredaj, so ravne vse do gležnjev.
Ramena : Zmerno povešena.
Gležnji : Kratki, močni in malce povešeni, če jih gledamo s strani.

ZADNJI DEL : Zadnje noge so široke. Če gledamo psa od zadaj, noge stojijo in se premikajo v liniji z gibanjem prednjih nog, ne preveč skupaj ali narazen. Krnjavi prsti (sledniki) na zadnjih nogah niso zaželeni, tako da jih je kužkom treba odstraniti kmalu po rojstvu.
Stegna : Zelo mišičasta.
Kolenski sklepi : Zmerno upognjeni.
Skočni zgibi/sklepi : Zmerno upognjeni in nizko spuščeni.

ŠAPE : "Krpljastega" tipa, čvrste in široke, z dobro oblazinjenimi podplati, tako da dajejo trden in kompakten videz. Šape so velike, prsti so tesno skupaj in močno usločeni. Med prsti je zaščitna dlaka. Podplati so debeli in trpežni, krempeljci pa kratki in močni.

HOJA/GIBANJE : Malamutova hoja je enakomerna, uravnotežena in močna. Za svojo velikost in telesno zgradbo je zelo okreten. Če ga gledamo od strani, vidimo, da njegov zadnji del telo močno potiska naprej, ta pogon pa se prenaša prek mišičastih ledij do prednjega dela. Prednji del "prestreže" pogon od zadaj in sklene gibanje z gladkim, dolgim korakom. Če gledamo psa od spredaj ali od zadaj, se noge premikajo v poravnani liniji, ne preveč skupaj ali narazen. Pri hitrem kasu gredo šape bolj skupaj, ker težijo proti osrednji liniji trupa. Tog korak ali kakršna koli hoja, ki ni maksimalno učinkovita in neutrudna, prinese minus točke.

KOŽUH

DLAKA : Malamutova krovna dlaka je gosta in trda, nikoli dolga ali mehka. Podlanka je gosta, dolga približno 2,5 do 5 cm, oljnata in volnata. Groba krovna dlaka je različnih dolžin, prav tako podlanka. Po straneh trupa je dlaka razmeroma kratka do srednje dolga, nekoliko daljša pa je okoli ramen in vratu, po hrbtu, križu, zadnjem delu in repu. V poletnih mesecih imajo malamuti ponavadi krajšo in manj gosto dlako. Malamutu puščamo naravni videz. Striženje ni sprejemljivo, razen za ličnejši videz šap.

BARVA : Običajne barve segajo od svetlosive prek vmesnih odtenkov do črne, soboljevinaste in soboljevinaste, ki prehaja v rdečo. Barvne kombinacije so sprejemljive pri podlanki, na obrazu, ušesih, šapah, repu (pri samcih tudi na mošnji) in na mestih, kjer se srečujeta svetla in temna dlaka. Edina dopustna enotna barva za vse telo je bela. Bela zmeraj prevladuje na spodnjem delu trupa, na delih nog ter šap in na delu obraznega vzorca. Belo znamenje na čelu in/ali vratu ali lisa na zatilju sta privlačna in sprejemljiva. Malamut ima plašč (tj. temno barvo po plečih, hrbtu in bokih), zato ni zaželeno, da bi imel razpršene barve po vsem telesu ali neenakomerno obarvanost.

VELIKOST / TEŽA : Ta pasma ima naravni razpon velikosti. Zaželene dimenzije za vleko so :
Samci : 25 palcev čez pleča - 85 funtov (63,5 cm - 38 kg).
Samice : 23 palcev čez pleča - 75 funtov (58,5 cm - 34 kg).
Velikosti ne smemo pripisovati večje teže kot tipu psa, njegovim proporcem, gibanju in drugim funkcionalnim lastnostim. Le v primeru, da pse ocenjujemo kot enakovredne po tipu, proporcih in gibanju, damo prednost tistemu, ki se najbolj približuje zaželeni velikosti za vleko.

POMEMBEN POVZETEK :
Pri ocenjevanju aljaških malamutov moramo upoštevati predvsem njihovo vlogo: to so vlečni psi, ki naj bi vlekli težke sani na Arktiki. Število minus točk je odvisno od tega, koliko se pes oddaljuje od opisa idealnega malamuta in koliko bi posamezna hiba dejansko vplivala na njegovo delovno zmožnost. Malamutove noge morajo kazati neobičajno moč in orjaško pogonsko silo. Vsak znak šibkosti v nogah in šapah, prednjih ali zadnjih, pri stanju ali gibanju, moramo oceniti kot resno hibo. Med te hibe bi sodila ploska šapa, kravja stoja, slabi gležnji, ravna ramena, premalo ostri koti sklepov, toga hoja (ali vsaka hoja, ki ni uravnotežena, krepka in enakomerna), dolge in suhe noge, premalo kompakten trup, okornost, prelahke kosti in splošna neskladnost postave.

HIBE : Vsak odmik od zgoraj navedenih lastnosti moramo oceniti kot hibo. Resnost, ki jo pripišemo hibi, mora biti v natančnem sorazmerju z njeno stopnjo.

HIBE, ZARADI KATERIH JE PES IZKLJUČEN :
• Agresivnost ali pretirana plahost.
• Modre oči.

Vsak pes, ki jasno kaže telesne ali vedenjske anomalije (hibe), bo diskvalificiran.

N.B. : Samci morajo imeti dve na videz normalni modi, ki sta popolnoma spuščeni v mošnjo.

Vir: http://www.fci.be/uploaded_files/243gb99_en.doc

Zgodovina:
Aljaški malamut sodi med nordijske pasme psov. To je ena izmed najstarejših pasem vlečnih psov. Ime je dobil po eskimskem plemenu Mahlemut, ki je živelo na Aljaski. Aljaški Malamut je bil pri tem ljudstvu izredno cenjen. Psa, ki so ga vzredili, so uporabljali pri lovu, malamut3.jpgpri varovanju čred severnih jelenov – karibujev in seveda pri vleki sani; edinim možnim sredstvom za prevoz po mrzlem severu. Aljaški Malamut je bil mnogo robustnejši, močnejši, v primerjavi s sibirskim huskyjem in zato ni bil v prvotni uporabi eskimskega ljudstva mišljen kot hiter tekmovalen pes, ampak kot vzdržljiv in močan. Ravno zaradi tega vzroka je bil zato toliko bolj izvrsten pri vleki težkih sani in nošenju težkih tovorov, tudi na zelo dolge razdalje.
Ko je z odkritjem zlata leta 1896 izbruhnila zlata mrzlica, so vlečni psi postali še kako dragoceni, saj so prevažali raznovrstne tovore. Seveda so v tem času na Aljasko prišli beli naseljenci, pasma se je začela pariti z drugimi pasmami uvoženih psov in se s tem skoraj izgubila. Leta 1926 so v ZDA sprejeli ukrepe za ohranitev te pasme in kmalu sprejela tudi uradni standard za to pasmo. Pasma se je tako začela širiti tudi v Evropo.

Značaj:
Aljaški Malamut je izredno zvest svojemu gospodarju in zelo inteligenten. To je delovni pes, ki rabi ogromno gibanja, a kljub temu zna biti primeren tudi za družinsko življenje. Je družaben, saj je le pes, ki je nekoč živel v krdelu in mu je življenje v tropu pisano pod kožo. Tako kot z vsakim psom se moramo z njim veliko ukvarjati. Podobno kot pri ostalih polarnih pasmah je to pes, ki mu je treba pokazati kdo je njegov gospodar, njegov vodja krdela.
Ni primeren za čuvaja, saj je bil vzrejen pri nomadskemu ljudstvu, ki se je vedno selilo in zato nima razvitega čuta za varovanje teritorija. Vsakega tujca bo sprejel z veseljem in ljubeznivostjo. Seveda obstajajo izjeme, večinoma zaradi nepravilne vzgoje . Na splošno so psice bolj ljubeznive, bolj ubogljive. Psi znajo biti dominantni in samozavestni.
Njegova posebnost je tudi to, da ne laja pogosto. Njegov lajež je bolj podoben tuljenju, cviljenju. Laja le ob velikem navdušenju, v igri; ko se dolgočasi pa zavija in tuli.

Nega:
Nega Aljaškega Malamuta ni zahtevna. Nuditi mu moramo le osnovno pasjo nego.
Kopamo ga le poredko, saj je to zelo čist pes in skorajda nima nobenega vonja. Lahko bi jih primerjali celo z mačko, saj se čistijo sami. Kot vse pse, ga je potrebno zaščititi proti klopom, ga redno cepiti in ga ob menjavi dlake redno razčesati.
Tudi kremplje si načeloma zbrusijo sami, še posebno če se veliko gibajo po asfaltnih površinah. Če pa ima predolge kremplje, mu jih primerno skrajšamo. Prav tako poskrbimo za nego ušes in zobovja.

Življenjsko okolje:
To je pasma, ki rabi ogromno gibanja in je zelo rada na prostem. Prilagodimalamut5.jpg se tudi življenju v stanovanju, vendar ga je treba voditi na dolge sprehode, kjer se lahko prosto nateče in sprosti svojo energijo. Zaradi svojega čuta za orientacijo, svoje vzdržljivosti in izrednega voha je bil odličen spremljevalec mnogih polarnih ekspedicij.
Seveda pa ga tudi vsi poznamo iz knjig Jacka Londona ter mnogih filmov.

Šolanje:
malamut6.jpg Pri Aljaškem Malamutu je potrebno že zelo zgodaj začeti z šolanjem in pri tem biti dosledni. Kakršna koli prisila bo pri njem le vzbudila še večjo trmo, Zato ga je potrebno šolati z pozitivno motivacijo. Zelo pomembna je tudi dobra socializacija. Veliko ljudi misli, da se jih ne da šolati, ker so tako trmasti, kar pa ne drži. Z voljo in doslednostjo se da marsikaj narediti iz njega, ker so res zelo inteligentni psi. Od šolanja ni priporočljiva edino obramba. Glede ostalih aktivnosti (agilty, reševanje, Rally Obedience – RO,…) pa ni ovir.

Življenje z Malamutom:
Kljub temu, da so Aljaški Malamuti prečudoviti psi, moramo pri izbiri pasme gledati tudi na karakter, ki pa je izredno težaven, saj veljajo za zelo samosvoje pse. Prav zaradi tega nam veliko časa in truda vzame njihova vzgoja. Rabijo veliko pozornosti in so najraje v družbi ljudi, pa čeprav v stanovanju ali hiši, sami se hitro zdolgočasijo in naredijo kakšno škodo. Na lep in neraskopan vrt lahko hitro pozabimo, saj ta pasma izredno uživa v kopanju lukenj in nabiranju krogov na ograjenem vrtu.
So psi, ki se ne navežejo samo na enega človeka, kljub temu da so pozorni na nas, ves čas spremljajo svojo okolico.
Nega ni pretirano zahtevna, dovolj je 1x tedensko česanje, ob menjavi dlake, ki nastopi 2x letno pa vsakodnevno.
So izredno prijazni do ljudi in drugih psov, seveda pa je vse odvisno od socializacije posameznega psa. Njihovo pozornost med šolanje lahko pridobimo s pozitivno motivacijo, priboljški ali igračami, še vedno pa velja, da če Malamut v tem kar dela ne bo videl koristi, tega ne bo naredil. Glede na velikosti ne pojedo veliko. Oglašajo se z tipičnimi zvoki in imajo zanimivo obrazno mimiko, iz katere lahko zelo dobro razberemo njihovo razpoloženje.
Ko so doma večino časa poležavajo in varčujejo svojo energijo za pohode.

Primeren lastnik:
Malamut potrebuje aktivne lastnike, priporočljivo je, da imajo le-ti že nekaj izkušenj z psi, zavedati se morajo kaj bodo pripeljali domov in da iz male puhaste kepice zraste velika kepa. Priporočljivo je, da lastniki Aljaški malamutov obiščejo pasjo šolo, saj vzgoja teh psov ni lahka, na poslušnosti pa je potrebno ogromno delati tudi po končanem šolanju.

VIR

Odlično!

Hvala Kevin

Še par fotk

O Maja super, da si odprla  temo o AM!

Za mene najlepši psi!

Naj pohvalim Asko, čudovita je!
Kako ti zavidam, da si toliko na Gorenjskem!!!

Najlepši kraji pod soncem!

Je pa se zdaj vzreja AM močno pokvarila od zdravja do dominance, razlg zakaj sem nehala razmišljati o tem psu, ni več to kaj je bil.

So pa to najveličsnejši psi poleg volčjakov!

A vseeno ostajam pri belih švicarjih in zavetiščarjih

Anja je napisal/a:
Je pa se zdaj vzreja AM močno pokvarila od zdravja do dominance, razlg zakaj sem nehala razmišljati o tem psu, ni več to kaj je bil.

Se strinjam, da sploh v SLO se je vzreja zelo poslabšala. Vsekakor sama po novi nekoč Malamutki gledam bolj po tujini, par vzrediteljev že imam v izborru, at oše ne bo tako kmalu. Sta dve pesjanki več kot dovolj. Vsekakor pa bo to zame za vedno ostala No.1 pasma.

Na Gorenjskem sem pa že kar par mesecev. Prestolnice in njenih okoliških krajev že lep cajt nisem videla. Ok malo

Kakšno mnenje imaš o Del Biagou?
Misliš, da je kos tako veliki skupini shib in AM? :o

So pa res prečudoviti!

V Rusiji imajo lepe pse in v teh bolj "zimskih" deželah
Snowlion mi je všeč

http://snowlion.org

Imajo delovne AM
Za kar so bili tudi ustvarjeni

In še dva filmčka
Aska v družbi Bele švicarske ovčarke Kane

Aska v družbi Labradorke Roxy

Kano in Asko vedno rada pogledam

BŠO so taki cukri

Sta pa kot ena raketa skupaj

Škoda, da je nisem posnela kako je na srečanju s Kano skakala kot en zajček po visoki travi

Ampak Kane iz Fliegelanda več ni a ne?

Ne Anja, ni je več

Ahh

Sožalje tebi in lastnici.

Kako pa kaj Aska te dni že menjava dlako?
Kako pogosto jo češeš/kopaš?

Drugače bi pa rada opozorila vse, ki se za to čudovito pasmo zanimate, da pred nakupom dobro premislite ali je to res pasma za vas. Vsekakor izberite dobrega vzreditelja, naj se vam ne mudi. Ni samo izgled, bolj važen je gledat ina karakter. Saj iz male kepice zraste velika in če nima prave vzgoje, socializacije te hitro preraste. Potrebno jih je psihično obvladati, saj so izredno močni in fizično jih je težko. Vse preveč zaradi nepremišljenega nakupa na koncu pristanejo po zavetiščih ali pa drugače se oddajajo oz en icelo prodajajo kao pomanjkanja časa. Vse preveč je pa tudi šteparije tudi tukaj.

Aja pa glede šolanja nikar jih ne na stari način (rukn cukn način). Z pozitivno motivacijo. Saj sila naredi jih še večjega trmoglavca.

Anja, hvala. Ja kar lepo se je misit sedaj začela. Čeprav je zaradi teh vremenskih razmer vse tako pomešano, da ni več tako kot prej pač spomladiin jeseni in tako pač tudi čez leto V času misenja jo je treba kar pogosto, drugače pa ne Kopam pa priznam, da izredno redkokdaj je bila. Če ene 4 x v življenu. No mogoče petkrat, se ne spomnim več :oops:

No, torej sva na istem
Polarcev se itak ne kopa

Glede nakupa se pa 100% strinjam, niso le luštni medvedki, potem zrastejo v dejanske medvede, ki potrebujejo svojo vzgojo, voljo, potrpljenje in vstrajnost, seveda tudi čas

Poznam AM, ki so jih lastniki morali vrniti vzreditelju, ker so baje postali "nemogoči" tu se jaz sicer vprašam o sposobnosti lastnika :oops:

Pač ni pes za vsakogar, kar pa NE pomeni, da ga ni mogoče šolati, takega psa si moraš ZASLUŽITI

Z njimi je mogoče doseči prav vse, Aska je odličen primer

Sem mal srfal po netu in sem naletel na tale video, pa sem pomislil da ga delim. Super primer za kaj so bili vzrejeni malamuti . Ne za dirke, temveč vleka težkih tovorov v nemogočih razmerah.

https://www.youtube.com/watch?v=uAEbSqyiRAA

To drži, Malamute so predvsem za to uporabljali oz. jih še. Za dirke so bolj primerni Hyskiji. Tam v vpregah so predvsem oni, kak malamut ali dva za moč, oni za hitrost. Malamuti predvsem za težke tovore so bili in so uporabljeni.

Ta pasma je res lepa. Meni ena lepših polarnih pasem. Aska pa je tako ali tako zelo lepa predstavnica svoje pasme.

Hvala ziva kai tobi

Iz rastave:














free upload image

Waw Anja. Slike so prekrasne

:aaaa:Bel malamut, čudovit !