(Pre)Vzgoja psa ZAKAJ? Nekaj težav povezanih z vzgojo psov

VZGOJA IN PREVZGOJA PSA-ZAKAJ?


Odločila sem se spisati sestavek,nekaj DEJSTEV zakaj jev pomembna vzgoja  psa. Ker bo tukaj veliko ljudi, ki morda še z vzgojo psov nimajo pobližjih izkušenj ali pa imajo težave z njihovim psom.


Moja zgodba:


uploading pictures

KAKO SEM ZAČELA?

S spremembo SAME SEBE.

Kadar pes NI vzgojen lahko predstavlja grožnjo v  urbanem okolju, pa ni nujno zaradi agresije, temveč morda že zaradi pretiranega veselja psa ob mimoidočih, PRIMER: Moja psica je bila hiperaktivna in tako vesela vsakega, da mi je 1x skočila na majhno punčko in ji za par let pustila psihične rane, ker sem se počutila krivo, sem po končani prevzgoji psice, ji predstavila mojo "novo" vzgojeno psico, ji predstavila odnos človek-pes, ugotovila je, da se psov NE rabi bati. Sedaj ima sama psa.
Tak pes, ki skače, vleče na povodvu lahko ogroža mimoidoče, 1x mi je prevrgla starejšo gospo.
ZATO je pomembna vzgoja psa!
Prav tako zaradi samega odnosa -ČLOVEK IN PES, samega zaupanja ( v naprej bom predtavila kako se pes spremeni ko lahko zaupa človeku kot poštenemu a prijaznemu, odločnemu in stabilnemu vodji).
S takšnim psom je tudi lažje shajati hditi na izlete, olajša vsakdan. Ne para nam živcev in skrbi ob vsakdanjih situacijah. Ne pvzroča čudnih pogledov mimoidočih ob našem bevsajočem ali skakajočem psu.



picture upload
Od moje psice nisem prejela nikakršne naklonjenosti, z ničemer ni nakazala, da me ima rada, prav tako me je bolelo saj so ji družinski člani dajajali posladke od kosila ( kreganje nonstop) in moram priznati, da je bolelo ko je vsakega od njih ob prihodu domov sprejela z navdušenjem. Ko je videla mene se ji včasih ni dalo niti vstati.
Kadar sem šla za dalj časa kam brez nje, so mi domači povedali, da je psica ok, da uživa...
Vse to me je bolelo. Nikoli ni prišla do mene v podporo ko sem jokala, nikoli se ni sama prišla stisnit k meni, k drugim v družini je sicer šla, a iz fehtanja za hrano, počutila sem se kot, da sem sama.
Pred dvema letoma sem se začela INTENZIVNO ukvarjati s pasjim razmišljanjem, sem se lotila njene prevzgoje, ukinila priboljške, ji postavila meje, ki se jih držim še sedaj, pika na i je bila ko sem skoraj v CELOTI odpravila njeno psihično uničeno naravo - bila je panična, streloplaha, cvileča, slinava bomba, ni bilo stvari ki se je NE bi bala, bala se vje vsega ( od vrečk, psov, ljudi, invalidskih vozičkov, tovornakov, manjšim do tudi malo višjih šumov, pokov, cestnih znakov, delavcev, čudnih pokrival na ljudeh....) takrat mi je začela še bolj zaupati, čutila je mojo pozitivno in samozavestno karakterno spremembo. Tako, da se je tudi sama povsem nehala bati, čim več sem delala na izpostavljanju vsem "strašnim" rečem. Po enem mesecu je hudičevo poknila strela, jaz sem se od strahu v gostilni stisnila pod mizo, saj je poknila v neposredni bližini, ljudje so bili prestreseni, panično pogledam kje je moja psica, in tam jo zagledam, povsem sproščeno mi je namenila tisti "what´s up" pogled ;D Nato pa sva čisto sproščeno šli en krog na okrog, da bi preučila njeno obnašanje in ali si domišljam, pa si nisem.
Sploh to leto ko imam v družini prihajajočo smrt, ki PRVIČ stoji po pasje ob strani, daje tačko, lupčka, ko se nasmehnem (ko ji ispe me nasmejat) pa čeprav je to zlomljen smeh, vsa vesela začne stresati z zadnjico in skakati, me bodriti in rukati v roko.
Kaj je bilo to leto ko sem odšla na dopust? Psica je padla v hudo depresijo, PRVIČ je čakala pred vrati cel teden, ko je slišala kakšen šum, ko je slišala vrata dvigala, je mislila da sem jaz, vsa srečna stekla k vratom in nestrpno čakala. Njena reakcija ko je tisti človek odšel v svoje stanovanje iz dvigala - žalostno se je začela pomikati proti svojem ležišču z repom med nogami in poklapanimi očmi in dala glavo na tace, čakala je.
Da ne omenjam kako me je prosila, da ostanem. Dobesedno je celo jutro hodila za menoj, me rukala, ko sem pakirala. Sledila v kuhinjo, v obe sobi, hodnik, kopalnico - pa tega NIKOLI ne počne.
Ko sem ji rekla "oprosti pesa moja, moram it" pa se je zavklekla na svoj plac in dala glavo na šape in zrla kot se bi ji podrl ves svet. Takrat sem razmišljal, da bi ostala doma saj te naklonjenosti nisem bila vajena NIKOLI.
DOKAZ njene vdanosti je bil pred 3 meseci , ko sem sredi noči sredi ceste padla v nezavest od stresa, živcev in joka ter posledično nezmožnosti jesti - stradanja posledično.
Psico sem imela spuščeno, saj sem bila pri fantu na podeželju, ob pozni uri, nepričakujoč težave.
Po besedah ljudi, ki so me dali s psom vred v avto ( kasneje sem izvedela, da je šofer bil stric od fantove mrzle sestrične, ki se je sz ženo slučajno peljal mimo)) je psica sedela sred ceste, dva metra proč MALO od ceste vsedla in močno lajala, pred tem pa me rukala s smrčkom in spet letela nazaj na cesto. ( tega dela se bežno tudi sama spomnim saj sem počasi začela dojemati stvari) čutila sem strah, ker sem instiktivno čutila da je na cesti. A se nisem toliko zavedla, da bi jo poklicala k sebi.
Potem sem pa nekako čutila svetlobo in krike ( kasneje sem izvedela da so to bile luči avta in prestrašeni kriki fantovih sorodnikov), to je vse kar se spomnim. Ja, nisem si mislila, da bom to zgodbo s komerkoli delila, saj je zasebna in je ne ve skoraj nihče, razen fanta in mame. Ampak jo povem v VEDNOST da se psa da tudi po letih NEnaklonjenosti total spremeniti...
Dan kasneje ko sem se zbudila sem pa izvedela, da je bila ura 11:30 ponoči ko je psica na vso moč lajala in me res dregala s smrčkom ( kot sem si domišljala) avto naj ne bi mogel speljati momo nje saj je čepela na sredini ceste, naj bi lastnik avta hupal na vso moč, a se psica ni premaknila. Ne vem kaj je šoferja vodilo a zaradi MOJE psice, je slučajno pogledal na drugo strsan kjer me bi naj videl ležati... Ne morem verjeti, a moja psica, moja nekdaj plašna psica stala sredi trde teme, zraven gozdA, v bolj kot ne novem okolju ( tam je bila samo 6x) kjer se ponoči nenormalno derejo živali iz gozda, ki se jih je še zdaj vedno bala, ostala z menoj par 100 metrov proč od hiše ( pot je poznala saj je to edina pot, ki vodi na sprehod) OSTALA z menoj, ko je imela možnost pobega.... Ne morem verjeti, saj VEM, da bi še pred dvema letoma ušla in se ne zmenila zame, sem imela par krvavih padcev, napad psa, pa tudi nasilje za seboj, pa se je obrnila proč ali pa pobegnila...
POVEDALI SO MI, DA BI ME POVOZILI, ČE NE BI VIDELI NALE.
Moj pes je SAMOJED ki po BUTASTIH mnenjih velja za NEODVISNO BUTASTO pasmo, ne pozorno na lastnika, moja psica je VEDNO največ 15 metrov pred mano, pa še te me vedno gleda.
Ni vrag, da vam ne uspe lastnikom teh čudovitih psov, to so psi, ki razmišljajo s svojo glavo, njihovo delo in zaupanje si MORAŠ ZASLUŽIT, ne sledijo kot žnodri, če si tega NE zaslužiš.
Naučiti se morate delati na zaupanju, ljubezni, doslednosti. Sem pripičana da se vse 1x obrne.
To so vsaj moje izkušnje.
Upam, da nad to težko izkušnjo ne bo kakšnih grdih komentarjev in zbadljivk, sem jo le stežka povedala a se mi zdi prsv saj psi NISO butasti, le razumet se jih moramo naučiti,.
NIKOLI NE PODCENJUJTE ŽIVALI!
Kajti v najtežjih situacijah vam utegnejo rešiti življenje.
lp
NALA, HVALA TI, DOLGUJEM TI ŽIVLJENJE, KOT SI MI GA PODALJŠALA TI


image sharing sites

NA AVTOBUSU



***********************************
Jaz z sem  agresijo pri maremskem ovčarju od bivšega reševala tako, da sem psa ali zamotila z nečemer kar obožuje, ali pa cuk poteg poleg in me je moral gledati v oči. Bil je namreč hudo dominanten samec vpleten v mnoge pretepe, ko je mene začel upoštevadi kot nekoga z dobro energijo, nekoga, ki mu lahko v celoti zaupa in nekoga, ki psa razume je bil dovolj ukaz " ne" . Včasih me ljudje vprašajo kako sem kaj rešila pri psici, v mnogih primerih ne vem odgovora, rešilo se je samo od sebe, ko sem SE SPREMENILA JAZ, svoj pristop do psa, energijo, ( samozavestna, odločna drža, brez strahu " stepel se bo" ali " ušla bo") psi potrebujejo nekoga, ki mu lahko zaupajo ki jim pusti biti bitje, ki je -PES. brez počlovečenja in kar je 1x dovljeno, je vedno dovolheno, kar je 1x prepovedano je vedno prepovedano. Pri Runu ( maremsko abruškem ovčarju), ki že pasemsko zelo težavna in "mačo" pasma sem delala na energiji, ki je sama ne znam razložit. Cesar Milan je rekel, da se je je naučil preko juda. To je energija pri kateri si v "nirvani" okrog tebe 30 psov bevskajo lajajo nate, ker SI SAM NERVOZEN. čez nekaj trenutkov se tvoja duša umiri, srčni utrip zmanjša, nehaš misliti kaj vse je bilo v tem dnevu narobe, si preprosto sproščeno samozavesten, ne misliš na to " kaj bo" ampak ŽIVIŠ V TEM TRENUTKU KAJ JE in "razturaj sceno" počutiš se kot diva, ko se umiriš ti se miri vseh ostalih 30 psov... To je moč energijo, jaz jo imam v sebi kljub temu, da ničesar ne treniram.


RUNO
(50 kg) prevzgojen


image sharing

photo hosting

NAJVEČ napak se zgodi ŽE PRED samim sprehodom.
Lastnik pusti psa, da divja teče nori naokrog, sploh ni v tistem umirjenem, psihičnem stanju, ko mu v hiperaktivnem stanju nadenejo povodec, pes pa še naprej skače. NE. Psa si je potrebn umiriti PREDEN mu damo povodec, naučimo ga lepega vedenja, VSAKO stvar si mora zaslužiti. Tudi sprehod. Naj sede na ukaz, s umiri šele potem mu damo povodec.

Ker hodim v azil na prevzgojo psov vidim kako psi skačejo po pesjaku,8seveda so željni sprehodov) norijo ko vstopiš v pesjak. V tistem momentu si TI tam, da agresivnega ( v teh primerih kaj jaz delam) umiriš z ignoriranjem, če ne zaleže, in pes skoči nate se obrneš v krogu, psu obrneš hrbet. Če pes skače še naprej s svojo MIRNO-ODLOČNO energijo psa primem za ovratnico na vsaki strani ovratnice pogledam v oči, pes začne umikati pogled kaže miritvene signale in se v večini primerv usede. ( kar pomeni grožnjo si to dovolim samo pri psih, ki nimajo zabeleženih napadov na ljudi TEGA NE POČNITE SAMI, razen psu, ki mu zaupate-pri moji psici brez težav to storim, a moja psica je prevzgojena iz moje strani)Vam pa svetujem, sploh če imate dominantnega psa, da kadar skoči na vas nastavite koleno, da se vanjo rukne, po večini bo odnehal.
Šele ko se umiri ukažete "sedi" in nadene povodec.

AZIL, ĐINO, ODVAJANJE VLEKE NA POVODCU


image url upload



TEŽAVA 1.
TEŽAVE S  POSLUŠNOSTJO UHAJANJE OD DOMA


windows screen capture
Prvo kaj storim lastnika vprašam

Je pes zunaj/noter?
KOLIKO gibanja ima?
Je kastriran oz. se goni?
psi najpogosteje zhajajo ker se goni kaka psica še pogosteje pa zato, ker jim je DOLG ČAS, se lastniki z njimi ne ukvarjajo dovolj, torej premalo psihične ( triki, igra, isklanje predmetov, vaje -poleg, stoj, čakaj,, skrivalnice, in še 100 vaj) ali pa premale fizične zaposlitve, torej premalo gibanja, eni lastniki se FUL trudijo a imajo eni psi res ogromno energije, zato je treba povečat kilometre na sprehodu ( ne samo čas sprehoda) se s psom intenzivno gibat, vadit poleg recimo, to jih ful utrudi, sprehodi naj bojo aktivni in zanimivi, več ko bo pes razmšlo in se gibal res manj po razlogov za pobeg  imam psico, ki sem jo uspešno prevzgojila z njo sem imela tisoče težav od uhajanja, vleke na povodcu, prekomernega lajanja, požrla je celo stanovanje, plahost, podiranje otrok itd. pa sma vse odprauli  zaj je v nulo vzgojena. šele ko sem spremenila SEBE, svoj odnos do nje, način vzgoje sem spremenila tudi njo!  eno pravilo: utrujen pees = priden/srečen pes  in ko pes ne bo imel več.

Priporočam kastracijo. Mogoče s goni kaka psica  ahk da je prišo v neko obdobje,Pride obdobje v puberteri je to najpogosteje ko se pes upira lastniku ( tudi moja je)

TEŽAVA se pojavi kadar svetujem preko interneta in ker ne vidim ne lastnika kako dela s psom, ne v kolikšni meri ta pes res 100% upošteva, ker lastnika in ne psa ne poznam.Mmoja psica je samojedka, trmast polarni pes, zdaj pri 6 letih jo lahk imam spupščeno povsod (od prevzgoje je malo več kot 1 leto), pride na 1. klic, naredi vse kar ji rečem, hodi poleg itd.

Potem vprašam:
Kako te pes drugače uboga? Mu lahko zaupaš? Mislim kašen je vajin odnos drugače?
Toliko sprašujem, ker si hočem naret neko sliko, ker več kot mi lastnik pove lažje pol pomagam in najdem težave, ker psa pač ne morem poznat.

In kot sem ti že napisala lastnik naj pod NUJNO ima s psom AKTIVNE sprehode in jih podaljša, to da niso na istem mestu sem čisto pozabila. Menjava okolja, sprehodov, naredi sprehode zanimive in pestre, pes pa lastnika poveže z nečim DOBRIM, pa predlagam, da vseeno  lastnik vaiš z njim tiste osnovne finte, ki jih pes morda  že zna (poleg, sedi, sem, prostor, čakaj) ko bo vse to 100% izpolnil, nadgrajuj v težje : prosi, čakaj na mestu, pojdi od 3-12 metrov stran (stopnjuj) on pa mora  počakat, igraj se z njim, laufajta, vozita kolo, skratka čim več zaposlitve, rezultata ne bo čez noč, včasih traja par tednov do mesecev da se stanje izboljša, ne obupat! REZULTATI NISO ČEZ NOČ!



TEŽAVA ŠT. 2 , Primer mojega svetovanja


zdravo Anja
tale tvoja objava v "naših polarčkih", me zeelo spominja na mojo zgodbo z hulkom
imam ga že 10 let, čez slab mesec bo 11 let odkar je z mano, ampak mi do sedaj še nikoli v življenju ni pokazal da me ima rad, in da mu je mar zame, vsi drugi mu pomenijo več od mene, tudi popolni tujci, ki jih vidi prvič v življenju, celo do njih priteče in jih veselo pozdravi, do mene nikoli. ko sem končala srednjo šolo, sem bila ves čas doma vse do aprila letos ko sem dobila začasno službo, bila sem doma "samo njegova", cela 4 leta, bila sem z njim vsako sekundo mojega življenja, razen ko sem kam šla na dopust in podobno, pa še takrat mi je bilo in mi še vedno je tako hudo da nemorem zadržati solz in se zjočem ker vem da ga nebom videla en teden, nepredstavljivo sem naveza na njega, a njemu ni niti najmanj mar zame, in to boli  bolj mu vse nudim slabši je  res ga vozim vsak dan na sprehode, cca po 10 km, za vikende prehodiva tudi več, hodiva tudi z kolesom da se razlaufa, ker spuščam ga res ne, hočem se igrati z njim, ampak on skoraj nikoli ne pokaže interesa, če že, je to za cca 5 minut potem se umiri in umakne, ko sem bila še brez službe sem dala vse prihranke samo za njega, da bi njemu bilo ok, za igrače, ki jih nima malo, ampak mu nobena ni bila nikoli zanimiva, pa priboljške in podobne stvari.
Najbolj me pa boli to, ker mu vse na svetu pomeni moj fant, nisem lobusumna al pa kar koli podobnega, hvalabogu če ga ima tako rad, ampak on je sedaj 3 leta pri meni, takrat je bil hulk star 8 let, niti 20% toliko svojega prostega časa mu ne posveča kot mu ga jaz, ker večinoma dela cele dneve, tudi vikende in hodi zvečer domov, a hulk dobesedno ponori ko vidi njegov avto da je prišel domov, skače kolikor le lahko, cvili, laja ni da ni, veselje takšno kot ga vidiš le v filmih, a ko pridem jaz iz službe pa samo dvigne glavo in me pogleda z tistim svojim pogledom "spet ti", niti me ne pride pozdravit, moram vedno jaz do njega da ga pobožam in pozdravim, ko pride fant, no ali pa tudi kdor koli drug, takoj steče k avtu in komaj čaka da izstopi ven, da se lahka pocarta, tudi ko je zunaj in leži na prostoru, pridem jaz do njega da bi ga malo pocartala, se umakne! stran od mene gre, 10 metrov stran od mene gre ležat  in če grem zoped za njim, da bi se malo pocartala se on spet izmakne  res nevem zakaj mi to dela, zakaj mi neda občutka niti za 1% da me ima rad, in da mi je hvaležen ker mu toliko nudim, res nevem več kaj delam narobe, oz. kako si naj pridobim njegovo ljubezen ?  nekdo mi je rekel, preveč si z njim, preveč se mu posvečaš in se te je naveličal, tvojega fanta in ostale družinske člane ki jih nima ves čas ob sebi pa pogreša in jih je zato toliko bolj vesel, pa sem si sprva mislila mogoče ima prav, mogoče bi se mu morala res malce manj posvečat, in ga pustit malo več samega, ampak tega seveda nisem mogla narediti, no sedaj ko sem dobila službo, se je pa tako ali tako hočem nočem tako zgodilo, saj pridem domov šele ob 3 in nisva več cele dneve skupi, pa sem mislila in upala da bo sedaj bolj vesel, ker me nima ves čas ob sebi, ampak se ni popolnoma nič spremenilo, nič, niti najmanj mu ni mar ali pridem ali sploh ne pridem domov, res sem žalostna ker mi ne vrača ljubezni in mi ne pokaže da me ima rad, ko gledam fotografije drugih ljudi ali pa berem njihove objave, postanem žalostna ker med nama ni pravega prijateljstva, vsaj hulk mi nikoli ne pokaže tega, zato te lepo prosim, ker vidim da si imela isti problem če mi lahko zaupaš kako naj začnem graditi na najinem odnosu? kaj delam narobe? da bi vsaj v zadnjih pari letih dokler ga še imam, dobila občutek da pa le ni bil ves moj trud in prosti čas zaman, in da mu le pomenim nekaj na tem svetu
hvala za kakršno koli pomoč .popolnoma isto kot ti opisuješ v prvi vrstici je med nama, nobene naklonjenosti ne sprejmem od njega, z ničemer ne nakaže da me ima rad, ko pridem jaz domov se mu sploh ne da vstati,  ko grem na morje, me prav tako ne pogreša, enkrat sem ga dala v varstvo kolegici, in seveda sem takoj prvo minuto ko sem prišla domov iz dopusta tekla po njega, da ga čimprej vidim in objamem, pridem do njihove hiše vsa vesela ker je vse ok z njim, me je samo pogledal z tistim pogledom "kaj nazaj si že" , pa šel raje jesti, jedu je tako kot da ni cel teden dobil hrane  ker ve da če je, ga pustim na miru, in verjetno si je želel le mir pred mano, namesto da se me bi razveselil



*****************

MOJ ODGOVOR

Hej  Nisem pričakovala, da me bo zaradi tega sporočila kontaktiralo toliko ljudi, zato se opravičujem za pozne odgovore.

Sem prebrala vaše sporočilo in kar ne morem verjeti kako sta si z mojo psičko podobna.

Naj povem, da sem mojo psico spremenila šele ko sem spremenila SEBE. Svoj način vzgoje. Pred tem je bila moja energija, plaha, neodločna, na sprehodih sem se bala kar bi lahko šlo narobe, bala, da bo dobila panični napad, bala, da bo ušla, vse to je nanjo zelo vplivalo. Psi so bitja, ki potrebujejo MIRNO IN ODLOČNO VODJO. Nekoga zraven koga se počutijo varne in nekoga, ki dela z njimi ljubeče a vseeno odločno, razumevajoče.

Po končani moji mentaliteti, postala sem samozavestna, odločna drža (psi so naša zrcala in upam si reči, da je bila psica taka tudi zaradi mene),  NIKOLI nisem pomislila kaj bi lahko šlo narobe, na sprehod šla kot ponosna "diva" misleč " RAZTURAJVA SCENO"

Psičko prevzgojila, odpravila grizenje, lajanje, pobege, vleko na povodcu, skakanje, trganje s povodca skoraj izključno s svojo energijo, s spremembo same sebe.

Psica mi je pričela zaupati in zato kazati naklonjenost, kot je pri polarnem psu še nisem videla.

Nisem si pa mislila, da še ima kdo podobne težave kot jaz


Samojed je vseeno bolj "počlovečena" pasma kot husky, ki so vseeno bolj neodvisni. Zato je bilo to mogoče celo laže kot bo pri vašem Hulku.

Razumem vašo stisko in čutim z vami prav hudo mi je, objem v podporo  Vem kako je ko ves trud, prosti čas vložiš v psa, pes pa nič...

Kako sta pa vidva pri vzgoji? Se počutiš kot, da psu lahko zaupaš te uboga, se nanj lahko zaneseš? Imaš v sebi kakšne strahove, frustracije? Res je, psi nas dodobra preberejo....

So naša zrcala in čutijo vsako stisko, skrb, strah.

Fanta se morda vesel ravno zaradi njegove (boljše) energije? Veste moja psica je bila tudi vedno bolj vesela fanta kot mene in vseh ostalih, zdaj je nasprotno, čeprav opažam, da še vedno kdaj pokaže večje veselje pri fantu, ker ga vidi REDKEJE, tudi to je normalno...

Jaz vas osebno ne poznam, niti vašega psa, lahko samo podajam lastne izkušnje...

Razlog ponavadi tiči v nas, naši odločnosti, odnosu do psa, ljubezen ni samo kupovanje igrač, opreme in dajanje hrane, sprehodi, TO JE TUDI ENERGIJA, VZGOJA IN RAZUMEVANJR do psa

Nič vas ne obsojam saj niti ne vem kako je vaš čudovit Hulk vzgojen, lahko da je "muca" a le posplošeno pišem  Z namenom vam pomagati... Upam, da bom vsaj MALO v pomoč...

Je res od določene mere odvisno koliko vas kuža vidi, in tudi moja je kdaj tujcev še vedno bolj vesela kot mene, ker me je vajena.

A TISTI POGLED, KO STISNE GLAVO MI V NAROČJE, TO JE SAMO NAJINO

Naj pa povem, da kolikor poznam husky-je so to precej mačka psi, ki se ne radi tako cartajo, so neodvisni, vlka želja po lovu, klic divjine, morda ima sama pasma tudi vpliv..


LP


NJEN ODGOVOR


hvala Anja zelo si prijazna  hvala za tako hiter odgovor  pa prosim ne me vikat  sem le par let starejša od tebe  problem pri meni je verjetno ta da sem neodločna, oz. mu preveč popuščam, ker ga imam enostano prerada in ga že od samega začetka jemlje preveč na "izi", dovoljeno mu je vse, bo že vesna pospravila za njim sam da se ma on lepo, to je verjetno prva napaka, popuščanje? torej je verjetno zadnji čas da postavim meje, in rečem odločno NE ko nekaj ni prav in pri tem vztrajam?
ko si me vprašala kako sva pri vzgoji? moram reči da nekaj trikcev zna, naredi jih samo takrat kadar imam res kak super dober priboljšek, drugače ne, zaupat mu pa na žalost ne morem, ne upam si ga niti za minutko spusti iz povodca ker nevem kaj bi bilo, včasih ko sem bila še mlajša in neumna sem ga spuščala in mi je velikokrat pobegnil, in taval po glavni cesti, hvalabogu da se mu ni kaj hujšega zgodilo, potem sem nekako lahko rečem prišla k pameti in ga ne spuščam že najmanj 6 let, vem da je to mogoče na en način kruto do psa, ker ni nikoli čisto svoboden, ampak ga imam ves čas na 20 meterskem slednem, tako da je cele dneve zunaj, na sprehode pa tako ali tako hodiva vsak dan
hmm zgoraj ko omenjaš boljšo energijo? kaj si želela z tem povedati? ne razumem najbolje...
pa tudi ko omenjaš da si najprej spremenila sebe, in da je bila tvoja energija plaha, neodločna, za sebe jaz tega nebom rekla, ker na sprehodih me nič ne skrbi, sem vedno mirna, in nikoli ne pomislim da bi lahko šlo kar koli narobe, saj jaz nisem imela nikoli z mojim hulkom takšnih problemov da bi se česar koli bal
joj res nevem, kaj še naj storim da bi spremenila najin odnos  ni lepšega kot pa ljubeč in hvaležen pogled psa, ki ti da vsak dan znova vedet da si za njega najboljši


MOJ ODGOVOR

Vesna prav si ugotovila! Kuža vas ne propagira kot nekoga na katerega se lahko zanese, na nekoga, ki mu postavlja meje, na nekoga, ki mu bo rekel " to je pa tako" verjameš ali ne, moja psica je bila ista, popuščala sem ji pri vsem, ni poznala vzgoje. In prav si ugotovila postavit MEJE  in PRAVILA a se jih je potrebno držati  
Kar je 1x dovoljeno je vedno dovoljeno, kar je 1x prepovedano je vedno prepovedao!

To si res zapomni.

Predlagam CELOTNO temo glede odpoklica  


http://med.over.net/forum5/read.php?44,1491993

Ful dobro razloženo

1. Vedno pojdite vi PRVI skozi vrata.
2. Vedno preden mu nadenete povodec naj sede ali da tačko, ali kaj pač zna.
3. Hrane ne dajajte iz mize.
4. Preden mu daste hrano, naj sedi in počaka, dokler mu vi ne ukažete "jej"
5. Na povodcu vedno hodi poleg vas.
6. Vsako stvar si mora zaslužiti, tudi božanje.



Popuščanje...  Seveda imate Hulka najraje  V tebi vidim OGROMNO ljubezni do psa, vse bi storila zanj. Razlog zakaj se ti morda kdaj smili, mu popustiš. A VEDI  Psi potrebujejo nekoga, ki jim postavi meje, tudi volkovi v krdelu imajo, brez tega ni krdela.

To je za pse NARAVNO  Povsem nenaravno je kadar pes nima teh mej, pes v bistvu to potrebuje,

Glede živčnosti na sprehodu itd. sem napisala npr. če ima pes psihične težave ( agresija, plahost) in ljudje mislijo " oh kaj bo narobe"  Kot sem rekla PIŠEM POSPLOŠENO

Keer nisem vedela vajine zgodbe.

Del NEpopuščanja je, ODLOČNA ENERGIJA, pokončna hoja, samozavest, v vsakem primeru  Moja psička je na povodcu v delu prevzgoje vedno hodla ob nogi, jaz pa odločno in pokončno vodila

Psi takoj zaznajo odločnost "vodje"  

Kot sem rekla potrebujejo odločnega in razumevajočega vodjo, ki psa razume in pes tudi ve kaj lahko od lastnika pričakuje ( kar je 1x dovoljeno, je vedno dovoljeno, kar je 1x prepovedano, je vedno prepovedano")

Zato sem rekla ŠELE KO SPREMENIMO SEBE, SPREMENIMO PSA

Upam, da sem kaj v pomoč, lep dan


NJEN ODGOVOR



Hvala ti Anja res  bom probala z mejami, vem da bo težko, res težko, ker vem da se mi bo smilil, in se bom počutila kot da mu delam krivico, še posebej zdej ko imava že 11 let tak režim, da živiva kot "ovce"  malo šale
hvala za link, bom prebrala in upoštevala nasvete
kaj pa z priboljški kot nagrada? jih lahko uporabljam ane? ker sem prebrala da si ti tam na naših polarčkih pisala da si jih ukinila?
še eno vprašanje... kako si jo navadila da ti hodi poleg? kliker + priboljški na sprehodu, ali halti varianta ali kako? no js nevem če bom sploh šla v tole glede hoje poleg, ker je že mal v letih in po resnici povedano se mi spet smili da bi ga zdej na stara leta preučevala če je blo prej 11 let tako, me pa vseeno zanima da bom znala vnaprej pravilno odreagirat
najlepša hvala res, da si si vzela čas in me malo podučila, zlata si  
hvala, lep dan


MOJ ODGOVOR

TEŽKO BO, res težko- a nisem še imela v teh letih psa, ki mu ne bi bilo pomoči. Pa so imeli kar burno preteklost za seboj in starost.

ŠLO BO POČASNEJE.
Vendar če ima lastnik pravi pristop, načim SE DA. priboljške lahko postopoma zmanjšuješ ko bo vajo obvlada, na koncu ukineš  NI pa nujno. Boš sama presodila.
Eni odobravajo priboljške konstantno, jaz jih pač ne.
Ukinila sem zato, ker je začela izkoriščati in ubogati samo kadar so bili  prisotni priboljški, NI nujno, da bo vaš pes takšen. Psa najbolje sami poznate.

 Zdaj uboga Z in brez njih. Kombiniram, včasih jih imam včasih ne, nikoli ne ve kaj si bom zmislila, čeprav po večini jih nimam,.

kliker sem upo. le za trike pa še to več ne, ker je tako pametna, da vse pokapira.(sami ga seveda lahko uporabljate
Metode šolanja se razlikukujejo zelo.  vsak pes je pa karakter zase.
Hoja poleg. se lahko dela na tak način kot si zgoraj opisala (klike+nagrada) ali samo nagrada, bolj kot obvlada majn priboljškov potem lahko samo pohvala ali igra.

Brez vseh pripomočkov sem delala, tut brez haltija.
Ko sem spremenila svojo energijo, način hoje, misli, je psica čudežno postajala vse bolj vodljiva.Ni bilo potrebe po pripomočkih...
Kadar je potegnila od strani res kratek cuk, kot opozorilo.
Nikoli od zadaj psa vlečt za sabo... Pri meni je zadostoval kratek sunek, da je psa šokiralo. Kratek poteg. KADAR ni šlo na lep način

A pse moramo prvo dojemati drugače. To ni bitje, ki bi se ga podkupilo skozi ljubezen skozi želodec, temveč z delom


Psom niso pomembne materialne stvari, dobrine (kupovanje stvari) , temveč MI. MI. IN MI.  

kako delamo s psom,  zakj toliko poudarjam energijo? ker sem pri Nali ugotovila, da me je v SEKUNDI prebrala. Kak mi ni bilo do vaje, kak se mi je smilila me NI ubogala  prej izkoristla priliko za pobeg.



NJEN ODG:

hvala ti za vse res  tudi jaz sem malo skeptična glede na to da je že 11 let star, a upam da bo, upam da boma prišla vsaj do te mere da me bo imel bolj za vodjo "krdela", in mi vsaj malo začel kazati da mu je mar zame  če dosežem to, bom več kot presrečna  
občudujem te, občudujem tvoje znanje in delo z psi, in mačkami, res svaka ti čast, ti si naš drugi cesar milan, znaš delat z živalmi
zdej pa letima midva na sprehod  bova začela kar danes z vajami kot si mi jih priporočala  upam na pozitvne rezultate, vem da nebo čez noč, ampak v roku 1 leta bi pa mogu bit viden napredek
en velik čoh tvojim mrcinam
lepo bodi
se slišimo kej
čauu


NA KONCU MI JE JAVILA, USPELO JI JE!!!
DOKAZ, DA SE S VSAKIM PSOM DA.


*************************

Torej morda ste iz tega razbrali pomembnost vzgoje.

Nekaj od mene, PRIMEROV prevzgoje in samo vzgoje
Moje fotke


MOJA NEKDAJ  PANIČNO PLAŠNA PSICA v prometu.

image upload no compression


MOJA DVA PSA NA POLEG IN SEDI, BREZ POVODCA (povodce držm v roki, a je čudno slikano)


screenshot on pc

PREVZGOJEN KETNAR, TEŽAVE S HIPERAKTIVNOSTJO, POBEGI, DOMINANCO, NI ZNAL HODITI NA POVOCU
LASTNIKE SEM UČILA DELATI S PSOM, ZATO JE NA SLIKI LASTNIK. Saj je moral pes ubogati ne samo mene, temveč tudi njih.

image ru

MOJA NEKDAJ PANIČNA PSICA NA ŠOLSKEM HODNIKU MED 100 DIJAKI


free image upload

VODENJE OTROK PO ŠOLSKEM POSESTVU


uploading images

V ŠOLI MED GLAVNIM ODMOROM

upload pic

lp

Sem rabila nekaj časa, da sem prebrala vse.
A lahko rečem da je bilo vredno vsega časa!!!

HVALA ZA TALE ČLANEK!

SI MI DALA MISLITI.
Res za zamislit se kako delamo s svojimi psi.

ČUDOVITO in POUČNO napisano :**.**: :pujs:

Odličen članek! Super je napisano, ker je razloženo na primerih. Verjami, da boš še marsikomu dala misliti s tem in vredno je bilo tvojega časa!

*POHVALA*

Anja vsaka čas zelo dober članek nasploh... Sam se zavedam kak je s prevzgojo psov ker sem jih tudi sam nekaj opravil. Sama tudi veš, da sem ti rekel, da imaš to energijo ki ti pomaga. Nima vsak te energije zaenkrat poznam samo tebe in še enega mojega kolega.

Dodal bi samo, da ne moreš vsakega psa prevzgojit po točno teh metodah, ki ji jih predstavila. Naj pomembnejše pri prevzgoji ali vzgoji je;
- da si trdno prepričan da je to potrebno opraviti
- da se s tem strinja cela družina ( to pomeni, da če se odločite, da se psa pri kosilu ne bo hranlo se tega vsi držite)
- zelo pomembna je POTRPEŽLJIVOST ( ker psa ne navadiš na trike ali pa prevzgojiš v eni noči ampak v mesecih)
- na koncu pa še VZTRAJNOST

V naslednjih dneh bom tudi začel z osnovno predstavitvijo prevzgoje... to pomeni z samim začetkom kako mladiča začnemo socializirati.

Ne smem pa pozabit omenit, da vse člane naprošam, da če se lotijo socializacije psa, da poiščejo pomoč pri meni ali pa pri Anji. Bi rekel, da bi jaz prej imel čas zato, ker ne hodim več v šolo Anja pa še trenutno hodi. Zakaj? Ker so včasih lahko napake, ki jih nevede ali pa nehote naredite zelo težko potem odpraviti.

Kot pravim... socializacije in vzgoje se ne moreš naučiti in se tega tudi nikoli ne naučiš. Vedno se sproti učiš od ostalih ali pa od psov, ki jih socializiraš. Zato si moramo pri tem pomagati in skupaj lahko naše pse spremenimo v čudovite prijatelje, ki nam bojo hvaležni za vse do konca življenja

Kevin najlepša ti hvala za iskreno mnenje

Jure, najlepša hvala tudi tebi res  sem ti hvaležna, da si me še bolj popeljal v svet kinologije, brez tebe ne bi dobila takšnega poguma opravljati tega dela in misliti o kakšni bolj zahtevni pasmi v prihodnosti! Vendar si mi dokazal, da si to resnično zaslužim. HVALA za vso zaupanje pri delu z azilaši in podporo pri vsem, tudi, da nisem obupala pri veterini ko sem bila na tem. Iskren prijtelj si!

S tvojimi točkami pa se 100% strinjam, hvala za dopolnilo sem bila na koncu že precej lena

Mi je vzela kar precej časa, namreč

BIG LIKE ZA ZADNJI ODSTAVEK.

O hvala Anja. Ni problema. Hvala tudi tebi, da si me spravila nazaj na pozitivna pota, ko sem jaz obupal. Predlagam ti pa tudi, da bi midva morala občasno narediti kaki članek o prevzgoji skupaj... ali pa celo kako prevzgojo skupaj...

Jure, zmenjeno!

Ipak si mi pa obljubil, da če bo kakšen čehoslovak, akita, samojed, malamut, kraševc, ipd. na "poti" da me boš s seboj vzel, da ti pomagam No, čakam!

Zdaj 1x greva v zavetišče malo pomagat če se strinjaš, te dni sem bila brez časa Se zmeniva po faceboku za en datum pa je to to. Naslednji rt teden žal ne morem, pišemo veterino, slo in mat.
Glede članka pa komot že zdaj lahko vedno za akcijo.
Mislim, da je prav, da se čim več ljudi ozavesti glede psov In same psihologije.

Okej ni problema... javi ko boš imela čas... bova probala par novih vajic... če bo kaki primer ti seveda javim... velja tudi za kako drugo pasmo? Okej ti bom na fb napisal glede članka, ker bom tudi o sami psihologiji psov nekaj napisal... :? Se tudi strinjam s tabo čim več ljudi tem boljše

ZMENJENO
Seveda lahko kakšna druga pasma, vse sprejmem, sam, da je kaj dela s psom

Tudi meni je kar lepo uspelo z mojim popraviti večino vedenjskih težav, čeprav imava še veliko za narediti da bom res popolno zadovoljna. Ampak tisti najpomembnejši cilj - da ga lahko vzamem s sabo res kamorkoli - je dosežen. Lahko ga vzamem na zgužvano razstavo in bo sproščen, v mesto kjer je ogromno ljudi in psov in bo vse ignoriral, na sprehod z 10 drugimi psi in bo lahko brez problema z njimi, na tržnico, na morje v kamp, na dolgo vožnjo z avtom itd. Sem res ponosna, da nama je uspelo.

Si pa ne bi sama nikakor upala delati s tujimi psi. Ne napadam in obtožujem nikogar, niti nikogar od vas ne poznam, tako da ne vzeti tega osebno, ampak se mi zdi da se marsikdo ne zaveda, kaj zares pomeni prevzgoja in da je sedaj preprosto moderno, da si nek prevzgojevalec psov, tudi že da si klasičen inštruktor, marsikdo pa se dejansko zaveda, kako odgovorna naloga je to. 2 odrasla (pravzaprav starejša) inštruktorja sta mi uničevala psa, in zdaj ga ne mislim pustiti več čisto nikomur, še posebno ne nekomu mlademu, ker je preprosto nemogoče, da bi imel dovolj izkušenj da bi mu bila pripravljena prepustiti psa. Jaz upam, da bom nekoč lahko zares prevzgajala pse, tako kot jaz menim da je pravilno, ampak vem da to še kar nekaj let ne bo, ker se zavedam da nimam niti približno dovolj izkušenj, čeprav mi je z mojim uspelo. Ker najhuje mi je, ko ima svoj tečaj nekdo, ki mu niti s svojim psom ni uspelo (ne bi poimensko kdo)... Moje mnenje, in ne vzet osebno.

airedale10 se popolnoma strinjam s tem kar si napisala... dosti je zunaj ljudi, ki se delajo da znajo.... da postaneš pravi prevzgajalec psov to ne moreš postat ker je vedno nekaj novega. Jaz sem prevzogjil 4 azilske pse, ker sem prej tam pomagal kot prostovoljec. Eden izmed njih je bil tako napadalen , da ko mi je zaupal in me ni napadal je ob vsakem nepravilnem pogledu ki mi ga je kdo namenil včasih je bilo dovolj da me je kdo samo pozdravu in ga je pes napadel... jaz osebno se ne bojim psov napadli so me že več kot miljonkrat in imel sem tudi že štiri ugrize... če se pa bojiš prevzgajat tuje pse ti pa nasploh ne uspe, ker pes začutil, da se ga bojiš in bo prevzel dominanstvo. Seveda ne trdim tega, da se tega straha ne da odpravit... jaz sem tudi imel strah pred enim azilskim psom me je tudi napadel enkrat ampak na koncu sem premagal strah in lahko rečem, da sem ga uspešno prevzgojil. Ne me vzet narobe nimam nič proti nobenemu in ne me vzet niti osebno...

Ne da se bojim v tem smislu - ok, ne znam se izražat :'D Pač ne bojim se ugrizov in tega, imam tudi jaz eno lepo brazgotinico že , ampak vem, da je to odgovorna naloga in da ji zaenkrat še nisem kot, se mi zdi to preveč za moje izkušnje in bi želela najprej z mojim porihtat vse podrobnosti, preden se lotim drugih. Torej v tem smislu, da se ne počutim še dovolj izkušeno, ne pa da se bojim psov.

aha sva se razumela ja... sem se tudi jaz malce napačno izrazil... sam lahko je tu problem en moj kolega ima psico in on se tudi veliko spozna na socializacijo doti me je on naučil. Psico ima že približno dve leti in je ugotovil da še zdaleč ni blizu tega da bi rekel da je psica popolnoma socializirana in da je komaj na začetku... vidiš tu se tudi vedno reče smo psa socializirali in je gotovo... in je super pes... ni res socializacija traja celo življenje ... pes bo zmeraj probal nekaj novega ušpičit če se tako izrazim

Se strinjam ja, da se pes celo življenje uči, ampak ko imaš neke osnove vzpostavljene in ko nimaš več tistih velikih vedenjskih težav, je vse veliko lažje, tudi odpravljanje tistih majhnih. Za moje pojme je najtežje vzpostaviti tisti prvi odnos s psom kjer si zas****, potem ko enkrat navežeta nek stik in vzpostavita pravila pa nekako steče in če trdno delaš ima da ti enkrat uspe.

OT: kako je fajn ko smo vsi naenkrat gor

Hja se strinjam prvi stik z psom je najpomembnejši... jaz glede tega zaenkrat nisem imel težav so me vsi psi sprejeli...

Hvala ti Anja za tole res! Zdaj vsaj ne bom izgubila upanja, ker vidim da SE DA vsakega psa prevzgojiti.
Jaz sem že po naravi res tak bolj nesamozavesten in sramežljiv tip človeka, tako da je mogoče res to to. Bom poskusila takoj jutri. Mogoče res rabim JAZ več vaje kot moja psička.
Imam še eno vprašanje, ki me že dolgo muči pa še nisem dobila odgovora: Ko mi psička pobegne, kaj naj naredim? Naj to ignoriram, jo okregam ali kaj in kdaj naj kaj naredim, ko pride nazaj, naj jo grem sama iskati,...?
Ali pa če recimo ne pride na odpoklic in gre samo dalje kot da me ne vidi? Naj grem za njo in jo ustavim, naj to ignoriram, jo okregam (in kdaj naj to storim)...?

Pa še to: Približno koliko časa ti vzame, da psa tako prevzgojiš? (to sprašujem samo zato da ne bi prehitro odnehala, kar res nima smisla)

Tudi jaz sem z mojo Becco opravil prevzgojo Res je, da še nisva čisto končala ampak ti lahko odgovoril;

Pri pobegih je odvisno od psa. Pri moji je palilo to, da sem jo nagrajal, če je sama prišla nazaj. Ko sem jo kregal, so se pobegi stopnjevali. Ko pa je videla da ji nič ni ko pride, pa je sama prihajala nazaj Lahko pa se ji skriješ, če je navezana nate, bo jo panika zgrabila in te bo iskala. Pusti jo malo, da bo panična. Če pa gre na cesto, pa seveda takoj po njo

Naša pride vedno nazaj, ampak lahko čez 2minuti ali pa čez 20minut. No jo bom poskusila nagrajevati ko pride nazaj (tudi če je težko, ker me tako razjezi da bi ja najraje kam zabrisala!). Za to da se skrijem bolj pali če ne pride na odpoklic, pri pobegih pa ni šans. Ravno danes je nekam pobegnila (za zelooo dolgo časa) in ko je prišla domov je šla kar mimo mene, tudi če me ja videla, in se je ulegla na travo. Kar ignor, kot da me ni. Res nisem vedela kaj naredit - jo nagradit, ignorirat ali okregat. :x

Saj pravim, različni so Moja je videla, da se ji splača nazaj priti pa je prišla Tudi skrival sem se ji in jo je panika zagrabla. OK, če dlje pobegne, valda da ne gre to haha

Seveda, ni panike, vesela sem, da lahko pomagam

A to ti pobegne iz vrta?

Če je tako, kopiram že napisano:

Prvo kaj storim lastnika vprašam

Je pes zunaj/noter?
KOLIKO gibanja ima?
Je kastriran oz. se goni?
psi najpogosteje uhajajo ker se goni kaka psica še pogosteje pa zato, ker jim je DOLG ČAS, se lastniki z njimi ne ukvarjajo dovolj, torej premalo psihične ( triki, igra, isklanje predmetov, vaje -poleg, stoj, čakaj,, skrivalnice, in še 100 vaj) ali pa premale fizične zaposlitve, torej premalo gibanja, eni lastniki se FUL trudijo a imajo eni psi res ogromno energije, zato je treba povečat kilometre na sprehodu ( ne samo čas sprehoda) se s psom intenzivno gibat, vadit poleg recimo, to jih ful utrudi, sprehodi naj bojo aktivni in zanimivi, več ko bo pes razmšlo in se gibal res manj po razlogov za pobeg  imam psico, ki sem jo uspešno prevzgojila z njo sem imela tisoče težav od uhajanja, vleke na povodcu, prekomernega lajanja, požrla je celo stanovanje, plahost, podiranje otrok itd. pa sma vse odprauli  zaj je v nulo vzgojena. šele ko sem spremenila SEBE, svoj odnos do nje, način vzgoje sem spremenila tudi njo!  eno pravilo: utrujen pees = priden/srečen pes  in ko pes ne bo imel več.

Priporočam kastracijo. Mogoče s goni kaka psica  ahk da je prišo v neko obdobje,Pride obdobje v puberteri je to najpogosteje ko se pes upira lastniku ( tudi moja je)

TEŽAVA se pojavi kadar svetujem preko interneta in ker ne vidim ne lastnika kako dela s psom, ne v kolikšni meri ta pes res 100% upošteva, ker lastnika in ne psa ne poznam.Mmoja psica je samojedka, trmast polarni pes, zdaj pri 6 letih jo lahk imam spupščeno povsod (od prevzgoje je malo več kot 1 leto), pride na 1. klic, naredi vse kar ji rečem, hodi poleg itd.

Potem vprašam:
Kako te pes drugače uboga? Mu lahko zaupaš? Mislim kašen je vajin odnos drugače?
Toliko sprašujem, ker si hočem naret neko sliko, ker več kot mi lastnik pove lažje pol pomagam in najdem težave, ker psa pač ne morem poznat.

In kot sem ti že napisala lastnik naj pod NUJNO ima s psom AKTIVNE sprehode in jih podaljša, to da niso na istem mestu sem čisto pozabila. Menjava okolja, sprehodov, naredi sprehode zanimive in pestre, pes pa lastnika poveže z nečim DOBRIM, pa predlagam, da vseeno  lastnik vaiš z njim tiste osnovne finte, ki jih pes morda  že zna (poleg, sedi, sem, prostor, čakaj) ko bo vse to 100% izpolnil, nadgrajuj v težje : prosi, čakaj na mestu, pojdi od 3-12 metrov stran (stopnjuj) on pa mora  počakat, igraj se z njim, laufajta, vozita kolo, skratka čim več zaposlitve, rezultata ne bo čez noč, včasih traja par tednov do mesecev da se stanje izboljša, ne obupat! REZULTATI NISO ČEZ NOČ!


Rekla bi ti tole
Prvo skušaj ugotoviti v čem je težava, je psici zunaj hiše kaj bolj zanimivega kot ti sama?
Ji je dolgčas? (ne poznam vaju)
Se goni?

Skratka sprva najdi vzrok, delaj na samozavesti, odločnosti, delaj predvsem na sebi.
To je energija pri kateri si v "nirvani" okrog tebe 30 psov bevskajo lajajo nate, ker SI SAM NERVOZEN. čez nekaj trenutkov se tvoja duša umiri, srčni utrip zmanjša, nehaš misliti kaj vse je bilo v tem dnevu narobe, si preprosto sproščeno samozavesten, ne misliš na to " kaj bo" ampak ŽIVIŠ V TEM TRENUTKU KAJ JE in "razturaj sceno" počutiš se kot diva, ko se umiriš ti se miri vseh ostalih 30 psov... To je moč energijo, jaz jo imam v sebi kljub temu, da ničesar ne treniram.


Potem se loti psičke
Čim bolj aktivno, pozitivno, BREZ razmišljanja kaj vse bi lahko šlo narobe, psi nas berejo

MI smo ZRCALA naših PSOV.

Če ti uhaja na sprehodu, uporabi dolgooo vrv (10-40 metrov) ali sledni povodec, samo stopiš gor in vadiš "sem" VEDNO nagradiš.

ZAPOMNI SI: Nikoli! Psice ne kregaj ko se vrne K TEBI, četudi po 1  uri, s tem kvariš odpoklic in  daješ psici vedeti,  da to da se vrne K TEBI je zelo negativna stvar.
TEBE mora povezati z nečim NAJBOLJŠIM na tem svetu

Šele potem boš uspešna

Moja psica je bila ena težavnejših psov, to ti govorim iz lastnih izkušenj, ni bila psica z 3-5 težavami temveč s VSEMI razen z agresijo.

Bravo Anja!

Menim, da bi se najbolje obneslo tole, da jo nagradiš ko pride nazaj, vrjamem, da si jezna takrat  (jaz bi pomoje tudi bla jezna če bi mi pes pobegnil in ne bi prišel na moje klice), ampak z nagrado- hrana, si bo pes zapomnil, da ko pride bo nekaj dobil, če pa jo boš kregala, pa bo manj rada prišla do tebe, ker ve, da je ne čaka nič dobrega pri tebi, ampak bo kregana. 

In če nima dobrega odpoklica, delajta na tem, ker je pomemben. Poišči si nekoga, ki ti bo pri tem pomagal, npr. starša, sestro/brata, prijatelja. Nekdo ti naj drži psičko, ti pa teci vstran, potem jo pokliči in ko pride jo zeloooo pohvali in nagradi, tak se bo hitro naučila in z veseljem prišla  k tebi, za boljšo vez med vama pa se lahko igrata igre skrivanja, trikce pa tak vidim, da se pridno učita :p 

Aja pa če ti toliko krat pobegne, zakaj ne uporabiš slednega povodca, da lahko stopiš nanj ko ti želi pobegnit in jo tako ustaviš

Jaz sem pri Becci uporabljal sledni povodec in se je super odneso

NAJ NE PRIDE DO TEGA DA SPLOH POBEGNE. Če psa kličeš, on pa ne pride in se po svoje zabava s tem samo kvariš odpoklic, zato fizično poskrbi, da bo vedno na klic prišla k tebi in bo nagrajena. V praksi torej to pomeni da ni nikoli spuščena ampak na slednem povodcu, ne kliči jo ko veš da ne bo prišla (ko vidiš da se je nekje zavohala, da teče proti psu ipd.), ker s tem samo kvariš odpoklic (takrat pač primeš sledni povodec in greš naprej, ne kličeš s tapravim poveljem za odpoklic), vedno ko pride pa nagradi (in ker imaš sledni povodec ni skrbi če nagraditi tudi po 20 minutah ker fizično poskrbiš, da pride takoj). Ni pa fora slednega povodca to, da jo boš pač vsakič ko ne bo takoj na prvi klic prišla privlekla do sebe in nagradila, ampak raje delaj tako, da odpoklic najprej vadiš samo v okoljih z manj motnjami, kjer itak pride, da ga tam zelo utrdiš in ogromno nagrajuješ, potem pa ga počasi prenašaš v okolje z več motnjami. Vedno moraš (tudi nasploh, ne le pri odpoklicu) gledati na to, da bo okolje vedno s še toliko motnjami, da bo pes lahko še uspešen, ne pa da pride preveč vsega in potem psa samo stresiraš s tem da zahtevaš od njega nekaj kar mu je v okolju s toliko motnjami preveč.

Torej, sledni povodec, veliko vaje, nagrajevanja in nasploh veliko dela na odnosu vodnik-pes. Nagrajuj vsako slučajno pozornost nate na sprehodu, veliko se igrajta, tudi food circut igrice in razne takšne, pri katerih mora iz razdalje tebe uloviti in se igrata.

Anja:
1. Dopoldne je zunaj (v pesjaku), popoldne je notri.
2. Gibanja ima kar veliko (vsaj za njene potrebe), aj se vsak dan igrava, hodiva na 2-3 sprehode dnevno, tečeva...ampak včasih ni nekaj zainteresirana za gibanje in se ji sploh ne da premakniti (npr. danes sem e hotela igrati z njo, ona pa je samo ležala. To se nama večkrat zgodi.) tako da premalo gibanja sklepam da nima.
3. Tara je sterilizirana že od malega.
***********************************
1. Uboga me samo če imam priboljške, drugače je samo vprašanje.
2. Zaupam ji bolj tako, ker me je že velikokrat razočarala. Ampak od zdaj naprej ji bom več zaupala, ker se mi zdi da je to tudi povezano z mojo samozavestjo in o tem kar si ti govorila.
3. Ne morem reči da se ne razumeva, kar se, ampak kot sem ti že omenila, sem včasih zadnja stvar ki bi jo zanimala. Zeloo sem zanimiva samo ko imam priboljške, igračo ali pa ko se čohava. Ima pa tudi dneve ko ma uboga 100% in je zelo pozorna name.
************************************
Uff, zdaj si mi pa dala mislit...kaj je težava da je vse drugo bolj zanimivo kot jaz...pojma nimam če sem iskrena. Če samo pogledam stran je že ni več (a ne vedno, da se razumemo). Res ne vem. Potem so pa tu še razne vonjave, ipd.

Kar se tiča samozavesti in odločnosti...na samozavesti se bom lotila delat, odločna pa sem. Včasih se mi zdi da celo preveč, kar tudi podre najin odnos. Npr. če jo kregam in malo povzdignem glas, ji ni prijetno, in me potem uboga, ampak to skušam spraviti na minimum, ker to res škoduje najinem odnosu. Ampak če imam premalo odločnosti pa spet ni v redu ker samo v prazno ukazujem.
****************************************
Ok, mogoče imate prav da je ne smem kregati ko se vrne. Bom absolutno nehala s tem, ker tako ali tako ne pomaga. Bom raje nagrajevala s priboljški.

Od zdaj bom tudi bolj resno začela delati na odpoklicu. Saj ne morem reči da ga ne zna, ampak ''SEM'' razume samo ko imam zraven priboljške. Če jih nimam pač tega 'ne razume' kar me zelooooo moti. Zato tudi ne vem ali naj nagrajujem odpoklic s priboljški ker bo potem isto - ko jih ne bom imela pač odpoklica 'ne bo razumela'. Ampak potem pa ne vem S ČIM naj jo nagradim. Ima kdo kak nasvet?

Emmm...pravzaprav če sem iskrena....pojma nimam kako se uporablja sledni povodec hahahaha :oops: Ampak lahko bi si ga pa res nabavila. Se gre lahko z njim tudi na sprehod (kot z navadnim povodcem) ali je samo za treninge?

airedale10: bom poskusila s slednim povodcem, ampak po pravici povedano mi je kar malo težko da jo imam veš čas privezano...ampak poskusiti ni greh...mogoče ga po tem, ko bo obvladala odpoklic brez priboljškov v nulo, ne bom več potrebovala.

Pa hvala vsem za nasvete.
Malo sem že tečna, vem.