(Pre)Vzgoja psa ZAKAJ? Nekaj težav povezanih z vzgojo psov

Se podpišem pod Rebekin post. (:
Moje mnenje je, da imaš psičko od zdaj naprej vedno na povodcu, ali pa na slednem in da nikakor NE more pobegnit. Finta je, da je pogruntala, da te ne rabi in da lahko sama gre kam hoče. Potrebno je, da ji to možnost preprečiš in da vidi, da lahko gre samo tja kot ti. Ne dajaj ji te možnosti, da gre sama po svoje. Kot so že drugi napisali, bi vadila odpoklic. Prvo v hiši, nato zunaj na dvorišču. Poišči pomoč pri starših, ki bi ti lahko psičko držli, ti bi jo pa poklicala k sebi. Ena metoda je tudi, da v peresnico daš pribolške in jo naučiš prinašanje. Vedno, ko ti prinese peresnico, dobi iz nje hrano. To prinašanje vadiš večkrat na dan. Prvo seveda v hiši, ko pa bo v nulo prinašala, pa greš vadit ven in nujno uporabiš slednega. Da nima možnosti z plenom pobegniti. Postopoma bo ugotovila, da je s tabo bolj zabavno in da dobi pri tebi hrano. Tako ji več ne bo potrebno pobegnit, ker je s tabo fajn. Nekako moja ideja. (:

Saj ko boš jo nagrajevala na odpoklic jo najprej za vsakič ko pride nagradi. Potem pa vsaki drugi odpoklic in potem, ko se ti bo pač zadelo. Ne pusti ji, da izkorišča tvoje nagrade Očitno jih še predobro zna, po zgoraj napisanem

Kevin je napisal/a:Saj ko boš jo nagrajevala na odpoklic jo najprej za vsakič ko pride nagradi. Potem pa vsaki drugi odpoklic in potem, ko se ti bo pač zadelo. Ne pusti ji, da izkorišča tvoje nagrade Očitno jih še predobro zna, po zgoraj napisanem

PODPIS.

To je že podkupovanje s priboljški, in iste težave sem imela z mojo psico Brez njih ni nikoli ubogala.
Zato sem jih začasno ukinila. (Postopoma sem zmanjševala)
Zdaj jih imam s seboj ali nimam, kak mi je, pa vedno uboga
Moje mnenje, da ko stvar obvlada priboljške zmanjšuješ. Ni potrebe je nonstop nagrajevati.
So zelo prebrisani.

Anja je napisal/a:

Kevin je napisal/a:Saj ko boš jo nagrajevala na odpoklic jo najprej za vsakič ko pride nagradi. Potem pa vsaki drugi odpoklic in potem, ko se ti bo pač zadelo. Ne pusti ji, da izkorišča tvoje nagrade Očitno jih še predobro zna, po zgoraj napisanem

PODPIS.

To je že podkupovanje s priboljški, in iste težave sem imela z mojo psico Brez njih ni nikoli ubogala.
Zato sem jih začasno ukinila. (Postopoma sem zmanjševala)
Zdaj jih imam s seboj ali nimam, kak mi je, pa vedno uboga
Moje mnenje, da ko stvar obvlada priboljške zmanjšuješ. Ni potrebe je nonstop nagrajevati.
So zelo prebrisani.

Enako tudi jaz z Becco Izkoriščala jih je vedno .o:  Pa sem rekel dovolj in zdaj jih nikoli več ne nosim na sprehod

No bom poskusila s slednim...ga bom res kupila takoj ko bom šla v kako trgovino. To s peresnico je pa huda fora! Morem poskusit, hvala Kjara.

Hvala tudi vama Kevin in Anja za pojasnila, bom poskusila. Ker če ni priboljška se pač princeska utrma in je konec.

Anja&Tara je napisal/a:No bom poskusila s slednim...ga bom res kupila takoj ko bom šla v kako trgovino. To s peresnico je pa huda fora! Morem poskusit, hvala Kjara.

Ni zakaj, upam samo, da sme dovolj razumljivo razložila, haha. :'D

Hehe, fajn si napisala ja. Danes sprobam.

Sigurno ji nagrada ni samo hrana - poskušaj se spomniti čim večih stvari in dejanj, ki ji poleg hrane veliko pomenijo. To je lahko res karkoli: lajanje (to pri mojem najbolj pali), božanje, tvoj navdušen glas, lovljenje trave, vlečenje za tvoj rokav, kopanje v vodi, kopanje lukenj, šprintanje v krogih, kaki trikci ki jih ima pes še posebej rad in jih izvaja že naravno, dajanje poljubčkov, konec koncev, tudi to, da psa spustiš nazaj vohat ali h drugemu psu je nagrada. Glede podkupovanja s priboljški: moje mnenje je, da če to hočeš končati sploh ni nujno, da jih nehaš uporabljati, pač pa jih moraš samo začeti uporabljati drugače. Nikoli psu ne kaži priboljška, preden ne naredi nečesa. In ja, vem, zdaj rečeš da če mu ga pokažeš itak ne naredi. Torej začni z nule - najprej čakaj na naključne (!) poglede in samo tisto nagrajuj - ne pozabi da so priboljški vedno v žepu! Jaz sem nekaj časa priboljške nosila na vsak sprehod in samo nagrajevala nekatere naključne poglede. In čeprav tega že dolgo ne delam več, samo hvalim, je od takrat najina pozornost na sprehodih občutno boljša. Delaj najprej tiste trikce, ki so ji že sami po sebi všeč in ko enkrat naredi obilno nagradi. Malo traja, da pogruntajo koncept, potem pa gre. In še en trik, s čimer se midva zdaj predvsem pri poslušnosti ukvarjava: na nekaj mest, ki jih pes ne vidi, so pa v bližini, nastavi posode z res veliko dobre hrane (ta mesta pa naj seveda ne bodo vedno ista). S psom delaj nekaj, kjer mora biti res skoncentriran nate (za začetek lahko kak trik, ki ga ima pes res rad, npr. skakanje vate, lajanje, vrtenje ipd., midva pa se sedaj s šolskim poleg največ ubadava). Vsake toliko lahko nagradiš tudi iz roke. Ko je pes res najbolj pozoren in navdušen, pa ga sprosti in z njim steci do posode. Upam da razumeš kako hočem reči. S tem se pes navadi, da je to, da ne vidi hrane v roki, pravzaprav dobro. Nama je tudi ta dosti pomagala.

Sledni povodec imaš gor kot varovalo - dolg je ene 15 metrov (lahko manj/več, jaz imam takšnega pa mi je čisto ok) in pes ga vleče za sabo potleh. Ne držiš ga v roki in voziš z njim, ampak ga uporabiš samo v sili, takrat ko moraš preprečiti da bi ti pes zbežal in se samonagradil. Ker pes se samonagradi ravno s tem, ko ga ti kličeš, on pa takrat voha, se igra z drugim psom in se ima fajn. Mogoče se po 10 minutah spomni priti h tebi po tisti priboljšek, ampak dejansko je ogromno psom tisto vohanje, tekanje in igra z drugimi psi veliko večja nagrada kot tisti en briket ko pridejo h vodniku. Če razumeš kaj hočem reči.

Še en trik, s čemer sem se jaz nekaj časa ubadala pri Dinotu in je kar delovalo, ampak potem sem po pravici povedano malo izgubila voljo in zdaj gre tudi klasičen odpoklic kar ok Delaj odpoklic preko nekega trika, ki ga ima psička rada in pri katerem mora biti obvezno pri tebi - lahko je to dotik dlani s smarčkom (tega sva midva imela ker ga res obvlada), lahko je preskok skozi obroč iz tvojih rok, poljubčki, da ti gre med noge itd., skratka karkoli kar je psu všeč in mora biti za to, da uspešno izvede trik, pri tebi. Saj itak važno je, da pes pride do tebe, ni važno če pride na ''sem'' ali če pride na ''hop'' in zraven še skoči skozi tvoje roke, kar bo večini psov veliko bolj všeč kot tisti zdolgočasen ''sem'' ki ga ponovimo nevem kolikokrat dnevno. Poleg tega pa zdaj ona ve, da ko jo pokličeš s ''sem'' to pomeni, da si lahko mirno vzame še nekaj časa za vohljanje in potem je vseeno nagrajena. S tem trikom pa začneš čisto znova in VEDNO (v začetni stopnji) res obilno nagrajuješ - najprej delaš samo doma, potem postopoma v okoljih z vedno več motnjami in vedno nagradiš. Se mi zdi da je to en kar dober trik za pse, ki se jim je klasičen odpoklic zameril ali pa si pod to povelje predstavljajo nekaj napačnega.

Se mi pa dozdeva da pri vama ni problem samo odpoklic, ampak nasploh odnos vodnik-pes in ko bosta tu začeli delati se bo tudi odpoklic popravil (vsaj pri nama je bilo tako). Čim več delaj z njo, od trikcev, home (ali pravega) agilityja, poslušnosti, sledenja (domači približek seveda ) in karkoli drugega, kar bi jo lahko veselilo, važno da delata skupaj, veliko se igrajta, poskušaj preživeti še več časa z njo. In ne vsega delati samo suhoparno, vedno samo s priboljški, ampak poskušaj odkriti neke nove nagrade in delaj tudi s tem. Pri nama je bil ključ  da se je najin odnos začel popravljati, to da sem začela z njim več delati, predvsem trikcev in tudi ostalo, se več igrati in razvijati dobro igro, več časa preživljati z njim, pozabila na nekatera pravila ter se predvsem vedno zabavala z njim in ne vsega vzela preveč resno. Pa ne pravim, da ni treba biti več strog in psu popuščati, daleč od tega, neka doslednost in pravila morajo vedno biti - ampak meni osebno je veliko bolj mar do tega, da imava s psom takšen odnos, da se imava res rada, da dobro sodelujeva in predvsem to, da on rad dela z mano, kot pa to da enkrat povleče na povodcu, da skoči name, da zalaja ko ne bi bilo treba, da šprinta še par krogov preden pride itd. Zdaj se verjetno marsikdo križa ob branju tega :'D, ampak dejansko sva s tem, da se skupaj več zabavava, da pozabiva na neko hierarhijo in se oba skupaj valjava po tleh eden po drugem, lajava eden v drugega in tako , tudi ko naredi napako se nasmehnem in ne reagiram preveč... Dejansko sva res ogromno napredovala z delom proti vsem pravilom Seveda pa nekaj stvari ne sme biti nikoli dovoljenih in ene par pravil se je potrebno še vedno res zmeraj držati, če ne sledijo sankcije.

Malo sem razvlekla, ampak upam da razumeš kaj hočem povedati.

Rebekaaaa ... vsa čast za napisano!

Hvala

Hvala Rebeka. Zdaj bova pa začele resno trenirati. Najprej morem malo preučit te vaše nasvete (še enkrat hvala vsem!) in potem naredit 'potek dela'.

Torej ali lahko sledni povodec uporabljam tudi ko grem po cesti ali ne? Ali ga moram imeti strogo za treninge?

No kar se tiče priboljškov... Danes sem čisto za hec probala to malo(tako na suho trenirat) - najprej sem ji dala priboljške ko je opravila neko stvar, potem sem jih pa po tolikih ponovitvah ukinila. Problem je nastal takoj po 5ih ali 6ih ponovitvah brez priboljškov. Jaz sem skakala, piskala, tekla okrog, bla vesela, ona je pa ful ful žalostna zgledala, prav brez volje in motivacije. Ušesa je imela povešena, res med noge, glava dol....res ne vem kaj je narobe... Potem sem poskusila še bolj na miren način (čohanje) kar jo pa sploh še bolj umiri. Mogoče je bil to samo prevelik preskok. Ali pa ne vem no... Sploh ne vem kako se lotit...ampak po moje bo kar težko glede na to da že 4 leta dela na priboljške.

Zdaj sem rekla da bi probala tako:
1. teden bi jo ful nagrajevala s priboljški, se poigrala, in počohala na vsak uspešen odpoklic, 2. in 3. teden bi priboljške že zmanjšala na vsak drugi oz. tretji uspešen odpoklic, 4. teden bi jih pa prav proč dala in bi ostal samo še ja pa božanje in trikci ki jih ima rada (npr. ''prosi'' ali ''nos''). Je to prehitro? Imate kakšen boljši način? Res ful sem 'izgubljena' tako da mi pride vsaka pomoč prav.

Sledni povodec ni priporočljiv ob cesti, ker je čisto predolg Je pa zelo dober za travnike. Tako, da ob cesti odsvetujem.

Glede treningov s priboljški si ZELOOOOO prehitro nehala. Postopoma. Kaki teden enako, potem pa zmanjšuj postopoma. To je bilo bistveno prehitro

Saj bo šlo

Hvala Kevin za nasvet, bom drugače poskusila.

Aja, še to, kar se agility-ja tiče... upam da bom drugo leto na gimnaziji spoznala kakšno prijateljico/prijatelja ki ga tudi zanima agility, tako da di skupaj hodili. Ker sama res nimam volje it ker tako ali tako ni nobenega mojih let pa se mi zdi brez veze...pa še vsi znajo ogromno več kot midve in ni šans da jih dohitiva tako hitro, tako da potem se mi zdi kot da midve njih v bistvu 'motiva'. Če ne mi je pa agility super šport.

Jaz jih poznam na agility-ju kr nekaj, ki so tvojih let, pa saj si hitro najdeš družbo, ker imate vsi enke interese: psi. Glede pa zaostanka ne rabiš skrbet, vsaj pri nas v Mariboru je tako, da imamo začetni tečaj, v katerem so sami začetniki in nima nihče prednosti pred drugimi tečajniki. Tako, da le pogumno.

Ja v Mariboru vas je mogoče res ogromno, a pri nas (v Tolminu) jih pa sploh ni. Mislim so vsi 25+ in trenirajo agility že vsaj 2 leti. Drugam pa ne morem, ker ni prevoza. -_- Tako da drugo leto res upam da mi uspe dobit koga.

Glede agija vem kako je ko so vsi v klubu neki odrasli ki že vse obvladajo, pomožnosti z borderji, potem pa se prikaže ena punca z odraslim psom ki sploh noče delat. Ampak kaj naj, pač se delaš da ne opaziš da te kdo malo po strani gleda , ker itak kamorkoli boš šel in česarkoli se boš lotil bo tako... Itak če imata zdaj takšne probleme se meni zdi iti brezveze takoj na agility, ker bosta itak imeli težave, jaz bi rekla da raje v vsakdanjem življenju najprej porihtajta motivacijo in potem pojdita na agi. Najprej delaj na tem da se res igra, pa ciki in capi (kroženje) okrog dreves, pa pazi da res teče kakor hitro zmore, v polni hitrosti. Pa vadi 2on2off, čakanje, prihajanje h roki, fokus naprej, navajanje na poke, razne trikce itd. Vse to ti bo pri agilityju zelo prav prišlo.

Glede slednega: ob cesti boš 15 metrsko vrv bolj težko uporabljala Za sprehode v naravi pač, za po travnikih, poteh in tako.

No kar se tiče priboljškov... Danes sem čisto za hec probala to malo(tako na suho trenirat) - najprej sem ji dala priboljške ko je opravila neko stvar, potem sem jih pa po tolikih ponovitvah ukinila. Problem je nastal takoj po 5ih ali 6ih ponovitvah brez priboljškov. Jaz sem skakala, piskala, tekla okrog, bla vesela, ona je pa ful ful žalostna zgledala, prav brez volje in motivacije. Ušesa je imela povešena, res med noge, glava dol....res ne vem kaj je narobe... Potem sem poskusila še bolj na miren način (čohanje) kar jo pa sploh še bolj umiri. Mogoče je bil to samo prevelik preskok. Ali pa ne vem no... Sploh ne vem kako se lotit...ampak po moje bo kar težko glede na to da že 4 leta dela na priboljške. confused

Ne delaj tako hitro. Kot si videla se zmede če prehitro zahtevaš nekaj od nje. Kakor sem že omenila če se ne motim - priboljške imej že od začetka v žepu (ne jih imet prve poskuse v roki) in nagrajuj naključne poglede proti tebi. Lahko kar ukineš hranjenje iz posode in si vso hrano vzameš na sprehode ter nagrajuješ kakršnokoli pozornost nate. Boš videla, če bo hrano dobila samo še tako bo hitro steklo. Potem pa počasi dodaš občasno še kak trik preden dobi hrano, včasih ne nagradiš itd. Prej kot karkoli delaš pa pri sebi porihtaj in si dopovej, da vama bo uspelo ) Ne bo hitro, ne bo zlahka, ampak BO!

Zdaj sem rekla da bi probala tako:
1. teden bi jo ful nagrajevala s priboljški, se poigrala, in počohala na vsak uspešen odpoklic, 2. in 3. teden bi priboljške že zmanjšala na vsak drugi oz. tretji uspešen odpoklic, 4. teden bi jih pa prav proč dala in bi ostal samo še ja pa božanje in trikci ki jih ima rada (npr. ''prosi'' ali ''nos''). Je to prehitro? Imate kakšen boljši način? Res ful sem 'izgubljena' tako da mi pride vsaka pomoč prav. Wink

Ne delaj si tako natančnih planov, vsaj jaz vem da ko sem omejena z nekimi točnimi načini in časovnimi omejitvami ne gre tako dobro, kot če preprosto doma malo pomislim, potem pa improviziram in se prilagajam psu. Ni treba (tudi nasplošno) vsega delati po nekih receptih, tudi to kar ti mi rečemo vse vzami malenkost z rezervo in naj ti kako točno delati pove pes. Meni se zdi to vsekakor prehitro. Če bi že danes res začela čisto drugače delati z njo, samo še pozitivna motivacija, aktivni sprehodi in vse pravilno glede odpoklica in nasploh glede odnosa vodnik-pes, potem bi bila v 4 tednih verjetno že vidna neka konkretna sprememba. Ampak mislim da je to zelo težko in glede na to kako težko se mi ponavadi spravimo kaj konkretnega naredit, kako težko spremenimo slabe navade ni kako težko že sebe spremenimo, kaj šele psa, mislim da zna trajat malo dlje kot 4 tedne. Drugače se mi zdi v redu plan, pač da zmanjšuješ količino priboljškov, pomisli pa zraven še na tiste nagrade ki sem ti jih že nekje navedla (in še ogromno drugih je) in že zdaj začni tudi te uvajati. Edino tisto glede trikcev: če hočeš delati tako kot sem napisala, da imaš namesto klasičnega odpoklica trik, potem moraš s tem trikom delati že od začetka, ne ga dodati šele po 3 tednih klasičnega odpoklica. Če pa je trik tu mišljen kot nagrada pa ok.

Upam da sem kaj pomagala.

No, sva že dve hahaha Lani sem se vpisala ampak to res obžalujem, ker 1. nas sploh niso spoznali z agilityjem, torej nimam niti osnov in pojma nimam kaj sploh je agility in 2. šla sem v bistvu v koraku z njimi ki že obvladajo (kar se ni vredu obneslo, namreč ful sem se sekirala ker je bila konkurenca enostavno premočna) ker pač pri nas ne obstajajo začetni tečaji. In ja, skoraj vsi imajo borderje hahaha. No nekaj časa je hodila z mano ena punca (okoli 20 let) ki sva se super razumele a se je izpisala, tako da sem ostala sama.

Aha, ok, ker res nisem imela pojma kako naj sledni povodec sploh uporabljam

Uf, haha to z žepom sem prav spregledala. :oops:
In ja, hrano iz posodice bom ukinila (razen zjutraj ko dobi mokro hrano), kar naj bi bilo za zvečer bo šlo pa 'za priboljške'. Ker čene se res bojim da se bo zredila haha.

Pri sebi morem pa itak vse še porihtat ker sem prav na tleh zdaj.

Očitno bo res treba začet z nule. Kot z mladičkom. Če ne vse pomešam, se prenaglim in gre vse po vodi...

Ampak to imaš pa res prav da je brez veze časovne omejitve delat, ker potem samo na to misliš in se ne moreš sprostit. Bom nehala s tem, pa toliko časa kot rata pa rata.

In ja, od zdaj naprej bom delala samo pozitivno, če ne jo ful zbije dol če se na njo neki jezim in jo ful kregam.

Haha, po moje bova ful smešne na sprehodih ko pridobim na moji samozavesti. Ampak res morem prit do točke ko me ne bo sram če bom norela tam po vasi, in tudi če me bo kdo malo čudno gledal, da bom to spregledala in bla nora še naprej. Kar pa ni ravno lahko zame, ampak recimo da bom res delala na tem.

No, sva že dve hahaha Smile Lani sem se vpisala ampak to res obžalujem, ker 1. nas sploh niso spoznali z agilityjem, torej nimam niti osnov in pojma nimam kaj sploh je agility in 2. šla sem v bistvu v koraku z njimi ki že obvladajo (kar se ni vredu obneslo, namreč ful sem se sekirala ker je bila konkurenca enostavno premočna) ker pač pri nas ne obstajajo začetni tečaji. Smile In ja, skoraj vsi imajo borderje hahaha. Razz No nekaj časa je hodila z mano ena punca (okoli 20 let) ki sva se super razumele a se je izpisala, tako da sem ostala sama.

Poznam to. :/ Pri nas je bilo tudi vse skupaj bolj tako... Hodila sem še z enim 10 letnikom ki sploh ni obvladal svojega psa in tudi nasploh ni dosti vedel o psih, tako da smo bili vedno pri teh začetniških osnovah (pa čeprav trenira agi dosti dlje kot midva z Dinotom), drugi pa so itak zelo redko sploh prišli. :/ In tudi pri nas ni začetnih tečajev, ker sem bila letos jaz edina začetnica v društvu... Zdaj ne hodim več h inštruktorici na te redne treninge, ampak grem sama na poligon ko je prazen in sama treniram, oz. preko nekega online tečaja in ker itak neke osnove vem mi je tako veliko boljše.
[quote]

Pri sebi morem pa itak vse še porihtat ker sem prav na tleh zdaj.

Drži se :* Danes je tudi zame obupen dan... :/

No ja, v prihodnosti res upan da bo bolje, ker se mi zdi brez veze da se nebi z agilityjem ukvarjala ker mi je res fajn.

Pa hvala za podporo. alt3

Punca! Polagam ti na ! Bodi najstnica, bodi srečna, bodi svobodna nsj ti "dol visi" kaj si ljudje mislijo o tebi, pa če kriliš z rokami, cviliš, da zmotiviraš psa, naj ti bo v veselje in ne v sram, VAŽNO, DA TI VEŠ ČEMU to koristi

Vem, da je težko. Tudi jaz sem šla čez to,. Moja psica je bila ENAKA kot, da gledam odsev tvoje psice v moji.
Kakor hitro nisem imela priboljškov ( takoj je pogruntala izvohala, čeprav jih nisem imela v roki nikoli oz. redko) je začela teči po svoje, se mi smehati v obraz, uhajati, trmariti, k meni je prišla s pogledom " a res moram...?"

Res kot ti je že Rebeka predobro napisala delaj na temda najdeš kaj jo še pa druga motivira!

In kot sem rekla jaz delaj na tem, da si psici bolj zaniva, bolj od vsega na tem širnem svetu.
Pa če to pomeni cviljenje " jupiiii pridnaaa puncaaaa" pač tako

NAJMANJ se obremenjuj kaj si drugi mislijo. V glavi imej samo ENO sliko, tisto negativno izbriši- kako bodo nekoč gledali z onimi waaw pogledi ko bo psica obvladala odpoklic, trikce, katerih njihovi psi ne bodo znali in celo agility mogoče.


OHRANI svoj ponos! Samo ti boš vedela za kaj ga imaš in zakaj si toliko časa delala na njem.

Morda sem te napačno ocenila (oprosti) a se mi zdi, da to to fejt sekira

Predvsem NE obupaj, prevzgoja je dolgotrajen proces!
A na koncu sec splača.

Priboljške si uporabljala nepravilno. A SEM 100% ko boš spremenila svoj karakter, voljo, samzavest, samozaupanje, in v tebe in v psico bo začela psica avtomatsko tebe upoštevati kot "vodjo" in se bo tudi vajin odnos, posledično odpoklic izboljšal.
Namreč psi hrepenijo in ubogajo tistega, ki mu ZAUPAJO V VSAKI SITUACIJI.
Kar pomeni, da je vodja pošten, STABILEN, samozavesten in zna rešiti situacije

DRŽI SE!

Hvala Anja. alt3

Se bom res potrudila da najprej na sebi res vse v red spravim, potem pa naprej.

Ampak je pa res zelo lažje če se o tem pogovarjaš z nekom, ki ima res izkušnje, kot pa da sam nekaj eksperimentiraš.

Hvala vam res.

Ni problema!
Saj veš, S TABO SMO Piši, kriči če kaj potrebuješ

Hehe, bom še težila ja, ko se kje zatakne, to sigurno.

Tako kot že povedano Ne sekiraj se Vse pride s časom Verjamem, da ti bo uspelo in, da bo Tara postala super psička. Tudi Becca je imela podobne probleme - azilaš pač, ampak moram reči, da se je v enem letu ogromno popravilo.

Da ne pravim, koliko napak sem delal. Napačno uporabljanje zatezne ovratnice, dretje (čeprav še zdaj včasih nenamerno :-): ), živčkanje, zategovanje itd, itd... Ampak sem imel podporo (med drugim tudi Anje, za kar sem ji hvaležen) in mi je uspelo skoraj 100% odpraviti težave. Najprej delaj na sebi, nato komaj na psu Iz lastnih izkušen ti govorim. Probaj bit ne živčna in panična, če ti kaj ne uspe Boš videla, da ko boš na sebi gradila, se bo tudi psica popravila Saj tudi jaz še imam težave, ampak jih odpravljam - POOOČAAASIII - kot že rečeno, prevzgoja, je dolgoootraaajeeeeen proces

Ne se sekirat, če ti vgre, če kaj ne naredi, preprosto se smej - pred kratkim sem začel prakticirat in morem reči, da pomaga Poskusi

pa vso srečo - seveda pa smo ti na voljo, če kaaarrrkoooliii potrebuješ

Jaz sem sklenila da se res ne bom več drla, ker ji škodi. Pa ne samo njej, tudi meni. Od zdaj naprej samo pozitiva.

Pa še enkrat hvala, zlati ste vsi