LLort je napisal/a:Na tole pa res nisem pomislila! No pes mora imeti zeljo po hrani in sodelovanju sz mano.
Mi lahko v zasebno pises kaj je blo tole s sodiscem? Bom zelo vesela, taki vzrediteljici bi se rada izognila.
To ne gre tako da ti rečeš pes moar imeti željo po hrani in sodelovanje z mano. To boš pa moral čisto sam zgraditi, ne glede na to če kupiš delavno ali razstavno linijo boš moral največji delež pasjega navdušenja za delo zgraditi ti sam. Prav tako je kup drugih dejavnikov za gledati kot to, da je pes motiviran na hrano. Je res da je hrana kot motivacija najlažja za uporabo, ampak mislim da izbiranje po tem če je pes motiviran na hrano ali kaj drugega sploh ne bi smelo biti bistvo. Sicer pa je to čisto odvisno od posameznega psa, ne pa od pasme, in v leglu lahko to vidiš samo okvirno - vse drugo zgradiš sam.
Glede pametnosti: to prav tako ni kriterij, po kateremu bi se ločili delavna in razstavna linija. Pametnost zame sploh ni nek pomemben in realen podatek, ker pametni so čisto vsi psi, le da vsak na nek svoj način, prav tako imajo vsi neke svoje slabe značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati (kot pri ljudeh - merjenje nekega enotnega inteligenčnega kvocienta ni verodostojno, ker lahko je ena oseba boljša pri matematiki, druga pri jezikih, tretja pri glasbi...).
In še nekaj: od kje pa marsikomu to, da se delavna linija ne zna ustaviti delati? Sicer nisem nek poznavalec, niti nimam doma aussija, ampak po mojem mnenju je to, da se pes ne zna ustaviti delati vedenjska težava, ki jo lahko odpravimo, ne pa neka pasemska značilnost. Jaz sem videla že kar precej delavnih borderjev in avstralcev, pa so se vsi znali normalno obnašati ne da bi ves čas delali, so se ulegli, počivali v boksu... Tako da po mojem mnenju to, da se delavni aussie ne zna umiriti, ni res, čeprav ne morem trditi iz lastnih izkušenj.
Glede barve: ko vidiš, kako ogromno pomembnih kriterijev moraš upoštevati, preden izbereš vzreditelja, da ne govorimo o leglu in o mladiču iz legla, takrat se šele zaveš, kako resnično nepomembna je barva. Saj imamo vsi svoje favorite, ampak jaz bi vsekakor barvo postavila na zadnje mesto, ker mislim da lažje živiš s psom, ki nima veliko beline, pa ti je resnično ''usojen'' po karakterju, kot pa s psom ki je totalna energijska bomba (ja, tudi med razstavnimi so, sem prepričana), pa ima veliko beline. Sem prepričana da ko pride do težav je tista belina zadnja, ki je pomembna.
Če nimaš nobenega društva v bližini pa ni tak problem, da zaradi tega ne bi smel imeti delavne pasme, vsaj po mojem mnenju ne (žal imamo tudi mi prvo dobro društvo 1 uro vožnje od nas...). Obstaja en kup dobrih online tečajev, po katerih lahko delaš, potem ko imaš nekaj izkušenj pa lahko seveda tudi sam. Je sicer dosti težje, kot če imaš inštruktorja dvakrat tedensko na voljo za vse, ampak če se hoče se da vse.