Žlička je napisal/a:Tudi jaz mislim kupiti psa v bližnji prihodnosti, pa se zanimam zanj že 3 mesece pa povsej verjetnosti bom še nekaj mesecev čakala. Če iščeš psa samo za agillity in ti je 800€ preveč lahko pogledaš tudi v zavetišču. Z pozitivno motivacijo bo vsak pripravljen teči. Psa se nekupuje čim preh ampak se zanj zanima čimprej. In če ti je 800€ zanj prevelik zalogaj pojdi do vet. prepiši cenik in zračunaj koliko te bo prišlo če bo z njim kaj narobe.Potem je tu še hrana,oprema, tečaji so tudi nad gladko nad 100€. Moraš tudi vedeti, da težji je pes večji so stroški. Pojdi z kakšnim na sprehod, da malce spoznaš pasmi, da sama presodiš z kom boš shajala naslednjih 15 let.
Oprosti da bom spet kritizirala, saj res ne mislim nič slabega
, ampak meni se zdi to tako dvoumno napisano. Obenem praviš, naj gre, če nima denarja, posvojit psa v zavetišče, v naslednjem stavku pa trdiš da če nimaš denarja niti ne kupuj psa, ker veterinar in šolanje znese krepko čez 800€. A to pomeni da zavetiščarji ne potrebujejo hrane, opreme, tečajev in veterinarja, po tvojem mnenju?
Psa se, če nimaš 800€ za nakup, ne kupuje, niti zavetiščarja ne, ker čisto z vsakim psom so ogromni stroški, ki hitro znesejo čez 800€.
Če iščeš psa samo za agillity in ti je 800€ preveč lahko pogledaš tudi v zavetišču. Z pozitivno motivacijo bo vsak pripravljen teči.
Od kdaj se psa kupuje za agility? Oprosti ampak kdor si kupuje psa samo za agility, naj gre po robota. Pse imamo ker jih imamo radi, jih crkljamo, uživamo v delu z njimi, imamo spremljevalce pri aktivnosti in podobno, od kdaj jih imamo samo zaradi enega športa? Vem, da je agility popularen in da vedno bolj na vseh forumih in nasploh velja, da si ''in'' samo če treniraš v enem dobrem klubu in si uspešen (aja pa da ne pozabimo na dober fotoaparat in psa iz 1. FCI, ki obvlada 100 trikov in ima svoje videe na yt
- pa ne mislim na nikogar osebno, ampak samo en trend, ki ga opažam). Ampak zame je to še vedno le pasji šport, le ena aktivnost, kjer se vodnik in pes sprostita in se učita eden od drugega, ni to disciplina za filanje ega in v katero vlagaš vse že od mladiča dalje. Žalostno, da vedno več ljudi vidi v agilityju možnost za doseganje lastnih ambicij, namesto prijatne prostočasne aktivnosti za sprostitev skupaj s psom. :silent: Aja, pa tudi to da bo s pozitivno motivacijo vsak pes tekel ni nujno da čisto vedno velja. Tudi jaz sem bila še nedolgo nazaj takšnega mnenja, amšak ga spreminjam. Marsikateri pes preprosto ne mara hitrostnega premagovanja ovir in ne vem, zakaj ne bi našli za takšnega psa šport, ki ga bolj veseli (aja saj res, če treniraš RO ali kaj drugega kar ni agility nisi tako oboževan
). Da se razumemo: vsakega psa, razen tistih s poškodbami, lahko pripravimo do tega, da bo naredil pravilno ovire in da bo tekel v svoji polni hitrosti (ni polna hitrost kraševca enaka borderjevi!). Ampak kje je v tem smisel, če pes veliko bolj uživa kot v nečem drugem? Sploh pa jaz ne bi svetovala nakupa odraslega zavetiščarja za osebo, ki misli resno trenirati agility. Tam so povečini psi, ki nimajo popolne telesne konstitucije za agility (ne zmorejo takih hitrosti kot borderji), razen izjem seveda, poleg tega pa jih ima večina tudi motivacijske in ostale vedenjske težave. Sicer pa kot pravim, sama nekomu, ki kupuje psa izključno za agility, svetujem samo robota...
Pa brez zamere.
Ne pravim Žlička da točno to ti trdiš, po pravici povedano močno dvomim in je verjetno spet krivo samo drugačno razumevanje napisanega, ampak sem si tvoje besede izposodila za izhodišče za povedati kar mi že nekaj časa leži na duši... :seopravičujem: In še enkrat, ne ciljam na nikogar osebno, ampak govorim samo o tem, kar vsakodnevno opažam na forumih, facebooku in povsod drugod in sem zgrožena kakšno orodje za doseganje lastnih ambicij postajajo psi...